Ajdove žgance lahko pripravljamo na različne
načine. Odvisno od regije iz katere prihajajo. Pri koroških moko najprej na
suho pražijo. Gorenjske pripravljajo nekako podobno, kot je opisano v spodnjem
receptu. Nekateri ajdove žgance pripravljajo z dodano belo moko, drugi spet s
krompirjem.
Ime ajda v slovenščini je prevzeto iz staronemškega
Heiden, ki je v zvezi s poimenovanjem
Heide – ajd, pogan. Nekje sem
zasledila tudi izraz poganka. Tudi v Slovaščini in Češčini na primer je
poimenovanje te rastline povezano s pogani (Pohánka). Sicer pa sem poiskala še poimenovanja v drugih
jezikih. Ko razlagamo tujcem kaj smo jim skuhali, je vedno dobro imeti pri roki
izraz v njihovem jeziku (Fagopyrum
esculentum, nem. Buchweizen, ang. Buckwheat, hr. heljda, fr. sarrasin, šp. el
alforfón, trigo sarraceno, it. grano
saraceno, py. Гречи́ха посевная, fin. Tattari).
100 g ajdove moke na osebo
sol
voda
V živahno kipeč osoljen krop vsujemo ajdovo moko.
Ajdovo kepo preluknjamo s kuhalnico tako, da vrela voda oblije tudi njeno notranjost. Nato
kepo pustimo, da se počasi kuha kakšnih 40 minut. Žgančevko odlijemo v drugo
posodo in jo prihranimo. Žgance nato nad manjšim ognjem še dodobra premešamo.
Če so presuhi, jim dodamo še žgančevke. Za serviranje jih pripravimo tako, da
jih s kuhalnico jemljemo iz lonca in jih z nožem postrgamo na krožnik. Tako, da
dobimo nekakšne žličnike. V slovenskih receptih žgance največkrat zabelijo z
ocvirki.
Žgančevko prihranimo. Prihranimo tudi žgance, če so
nam ostali od kosila in niso bili zabeljeni. Iz obojega namreč lahko pripravimo
odličen kruh.
Ni komentarjev:
Objavite komentar