Polnjene bučke po mediteransko

V tem blogu najdete že recept za polnjene bučke pomaroško, tule pa je še različica z mediteranskimi začimbami.

Za 2 osebi

3 majhne bučke

oljčno olje

Polnilo

½ čebule

3 stroki česna

10 dkg mletega govejega mesa

2 češnjeva paradižnika

sol, poper

peteršilj

timijan, origano, majaron

Omaka

1 konzervica paradižnikove polpe

2 stroka česna

timijan, origano, bazilika

sol, poper

Za po vrhu

parmezan

Bučkam odstranimo krajna konca in jih prerežemo na pol. Izdolbemo sredico in jo na drobno nasekljamo.

Na oljčnem olju prepražimo nasekljano čebulo, dodamo nasekljan česen, nasekljano sredico bučk in mleto meso. Pražimo, skupaj z začimbami, kancu dodamo še drobno narezan češnjev paradižnik.

Pekač naj bo tako velik (majhen), da vanj položimo bučke in ni veliko praznega prostora. Na tanko ga naoljimo s čopičem in vanj položimo z mesno maso napolnjene polovičke bučk. Denemo v pečico, ogreto na 180 stopinj.

Pripravimo še omako. Na oljčnem olju prepražimo na lističe narezan česen (toliko, da zadiši, ne sme porjaveti). Dodamo paradižnikov polpo in začimbe. Kuhljamo 10 minut in nato omako dodamo bučkam, da prekrije dno. Na vse skupaj naribamo parmezan in denemo v pečico še za 15 minut.

Poleg ponudimo pire krompir.

Jagenjčkovi kotleti

Je sicer hudo, ko pomisliš na nedolžne živalice, ki postanejo naša hrana, a kaj naj storimo? Evolucija (ali pa bog? - zadnje čase se mi popolnost narave zdi skoraj neverjetna, po drugi strani pa so izgovori ob nepravičnostih boga nedoumljivi) nas je ustvarila kot vsejede in kot člen v prehranjevalni verigi.

kotleti

sol

poper

rožmarin

oljčno olje

Kotletke poporamo in obdamo z nekaj rožmarinovimi lističi in premažemo z oljčnim oljem. Če imamo čas, jih za nekaj ur pustimo v marinadi (zaprta posoda v hladilniku), če ne, jih lahko takoj denemo na razžarjen žar ali žar ponev. Pečemo kakšno minuto na vsaki strani, čas je odvisen od debeline kotleta in od tega, kako prepečenega želimo. Solimo šele pred serviranjem.

Njoki z ragujem

Hitro kosilo, mislim da sem prehitela še Jamieja. Gotovo je bilo v 10 minutah, sem pa šla po manjši bližnjici, uporabila sem ragu iz konzervice. Italijani imajo namreč ragu pakiran v porcijah za eno osebo. In te konzervice so ena izmed nostalgičnih okusov, ko smo še v času socializma odšli čez mejo v kakšno italijansko špecerijo, na primer v Trbižu in nakupili nekaj značilnih živil mediteranske sosede.

Sem pa uporabila doma narejene njoke, ki sem jih hranila v zamrzovalniku.

 

njoki

1 konzervica raguja

maslo

parmezan

 

zelena solata

češnjevi paradižniki

pinjole

oljčno olje

balzamični kis

 

Ragu pogrejemo, dodamo kosem masla in kuhane njoke. Premešamo, denemo na krožnik in posujemo s parmezanom.

Na zeleno solato (kakršnokoli že, lahko je več vrst) denemo prepolovljene češnjeve paradižnike, pinjole, začinimo s ščepcem soli, oljčnim oljem in balzamičnim kisom.

Zraven se prileže kozarec rdečega. Po kosilu pa boste morda potrebovali kakšen Underberg, če ste preobčutljivi na konzervirano hrano.

Tagliatelle s salsiccio

Zet, ki res odlično kuha, se je tokrat polotil te južnoitalijanske specialitete. Salsiccio je dobil v trgovini v Ljubljani, kjer prodajajo italijanske dobrote. Pripravil jo je z grahom. Super je bilo. Tokrat sem jed uspela fotografirati (jaz sem namreč že dvakrat pripravila fuže s kalabrijsko salsiccio, pa sem očitno tako težko čakala, da začnem z jedjo, da nisem pomislila na dokumentacijo).

tagliatelle

salsiccia

šalotka

grah (svež ali zamrznjen)

vino

parmezan in pecorino

poper

V ponvi najprej prepražimo razdrobljeno salsiccio (brez dodatne maščobe, ker je ima sama dovolj). Iz ponve jo poberemo in na preostali maščobi prepražimo drobno nasekljano šalotko. Dodamo salsiccio in grah. Premešamo in zalijemo z vinom (belo ali rdeče, odvisno od okusa). Kuhljamo. Če nam zmanjka tekočine, lahko dodajamo malce vode, v kateri se kuhajo testenine. Testenine dodamo omaki kakšni dve minuti prede so skuhane al dente. Dodamo malce tekočine testenin ter naribamo sir. Mešamo še kakšni dve minuti in postrežemo. Zelo okusno.

Chili con carne

Sem mislila, da bom recept za to mehiško jed našla že v blogu med mehiškimi jedmi in si s tem olajšala iskanje pravega recepta. A očitno sem jo pripravljala že pred 2013. Tako sem še enkrat brskala po spletu in si med nekaj razpoložljivimi sestavila pravo kombinacijo za kuho. Recept je seveda prilagodljiv, tako glede mesa (Novakovi so vanj deli rebrca na primer), kot zelenjavnih sestavin, pa tudi začimb. Nekateri so dodajali tudi cimet, vsi so omenjali kajenski poper (ki ga jaz nisem imela pri roki) in pa dimljeno mleto papriko.

oljčno olje

2 čebuli

4 stroki česna

1 rdeča paprika kozji rog

1 rumena paprika kozji rog (ni pa nujno)

500 g mletega govejega mesa

1 konzerva paradižnika v koščkih

sol, poper

2 žlički dimljene mlete paprike

ščep mletega suhega čilija (lahko tudi čili v drugačni obliki)

pol žličke mlete kumine

2 žlici paradižnikove mezge

1 konzerva rdečega fižola

1 konzervica koruze

Najprej na oljčnem olju steklasto prepražimo čebulo, dodamo na drobno narezano svežo papriko in česen, premešamo in še malo prepražimo. Dodamo mleto meso, pražimo. Dodamo začimbe, paradižnikovo mezgo in paradižnik v koščkih. Premešamo in dodamo še fižol in koruzo. Kuhamo, dokler se vse ne poveže in zmehča. Bo pa čili najboljši, če ga kuhamo dve do tri ure. Dlje se kuha, boljši je. Na koncu vmešamo še vrstico črne čokolade, da se dobro stopi.

Ponudimo s popečenimi pšeničnimi tortiljami.

Pasta con salsiccia calabrese

 Testenine s kalabrijsko klobasico. 

Na prstih italijanskega škornja pri Scilli, tam kjer prideta najbliže Kalabrija in Sicilija in tam, kjer sta v času Odiseja mornarje preganjali Scila in Karibda, so utrujeni jadralci od lokalnega taksista dobili nekaj domačih mesnin, med njimi tudi mehko klobasico z mleto pikantno notranjostjo. Domačina sicer niso vprašali, kako se tej mesnini reče, niti kako bi jo bilo najbolje pripraviti.

Pa sem se je lotila sama, instinkt mi je nekako govoril, da bi jo bilo najbolje pripraviti kot omako k testeninam. Bilo je izjemno.

Če klobasica ne bi bila pikantna, bi dodala nasekljane suhe čilije, ali kaj podobnega. Poleg tega sem sklenila, da prihodnjič dodam še na drobne kockice nasekljan korenček.

/Slika pride ob naslednji priložnosti, izgleda pa podobno kot pašta z bolonjsko omako :)  /

Za 2 osebi

180 g testenin (jaz sem uporabila istrske fuže)

Oljčno olje

Mala čebula, lahko šalotka

2 stroka česna

10 dkg mehke drobno zmlete pikantne klobasice

½ dcl rdečega vina

Nekaj sesekljanega petršilja

Kosem masla

parmezan

Na oljčnem olju prepražimo nasekljano čebulo, dodamo nasekljan česen, dvakrat ali trikrat zavrtimo kuhalnico in dodamo še notranjost klobasice. Malo prepražimo in dodamo še rdečega vina in nasekljan peteršilj. Pokuhamo, da se okusi povežejo, dodamo maslo, še enkrat premešamo in v omako stresemo kuhane testenine. Premešamo in na krožniku potresemo z naribanim parmezanom. Zraven pa gre kozarček rdečega vina.

 

Krvavica z repo

V tem blogu sem objavila že nekaj predlogov za kmečko pojedino, a vse so bile pripravljene z zeljem. Tudi matevž s pečenim zeljem sodi v to kategorijo. To pa je prva kmečka pojedina z repo. Dobra kombinacija. Blog sicer objavljam z zamudo, to je bolj zimska jed. A kaj ko v tem hitrem življenju nimam časa, da bi zapisala in objavila sproti.

krvavica

kisla repa

lovorjev list

črn poper v zrnju

Krvavice se pečejo v že ogreti pečici na 180 stopinj kakšno uro. Zadnjih pet minut peke lahko vključimo žar, da se hrustljavo zapečejo.

Kislo repo speremo pod vodo in jo skuhamo z lovorovimi listi in nekaj zrni popra.

Zraven lahko ponudimo kuhan slan krompir, zabeljen z ocvirki. Ali pa matevža – recept najdete v tem blogu.

Fuži z istrsko klobasico in mediteranskimi zelišči

 

Tole jed dostikrat najdemo na jedilnih listih istrskih konob. Če se prav spomnim, sem jo prvič okusila v restavraciji Vodnjanka v Vodnjanu (zakaj pa je morala napisati, da je Vodnjanka v Vodnjanu, boste rekli, a že če pogledate sestrski blog živavgostilni, boste videli, da obstaja še ena Vodnjanka v Puli). Torej v tej v Vodnjanu sem prvič okusila to pašto pod imenom vodnjanska lazanja.

Istrska klobasica je kot pečenica pri nas, le da je precej daljša – običajno dolga vsaj pol metra. Tudi to klobaso se najprej pokuha in potem peče. Če pripravljamo to jed v naši deželi, lahko namesto istrske klobasice komot uporabimo tudi pečenico.

fuži

oljčno olje

istrska klobasica

mediteranska zelišča (origano, timijan, rožmarin)

poper

Istrsko klobasico kuhamo približno 20 minut in jo osušimo s papirnatimi brisačkami. Narežemo jo na koščke in prepražimo na že segretem oljčnem olju. Popramo in dodamo mediteranska zelišča (rožmarin drobno nasekljamo). Ugasnem ogenj in vmešamo na zob kuhane fuže. Po želji potresemo z naribanim parmezanom.

Blitvini njoki z rdečo omako s panceto

 

Iz preostale blitve s krompirjem sem naredila domače njoke. Po vzoru špinačnih, o katerih sem zapis objavila že pred časom.

Pri vegi različici izpustimo panceto. Je dovolj ostalih sestavin, ki zaokrožijo okus.

Za 2 osebi (manjši porciji)

200 g blitvinih njokov na osebo

malo oljčnega olja

½ čebulice

6 rezin pancete

4 češnjevi paradižniki

3 stroki česna

4 oljke

sušeni paradižnik

timijan

peteršilj

poper

parmezan

Na oljčnem olju prepražimo na majhne kockice narezano panceto. Dodamo na majhne koščke narezan suhi paradižnik in oljke, malo prepražimo, dodamo še na kockice narezan paradižnik in na lističe narezan česen. Začinimo. Sol ni potrebna, ker je je dovolj že v dodanih sestavinah. Pokrijemo in še malo pokuhamo. Dodamo kuhane njoke, premešamo in na krožniku na njoke naribamo parmezana ali kakšnega drugega primernega sira.

 

Polnjene bučke po maroško

Navedenih sestavin in količin ni treba jemati zelo strogo. Bučke lahko zamenjamo tudi s kakšno drugo zelenjavo. Tokrat sem jih pripravila s severnoafriškimi začimbami, lahko pa jih tudi npr. z mediteranskimi, provansalskimi, balkanskimi …

olivno olje

čebula

mleto meso

sveži listi koriandra ali svež peteršilj + posušeni koriandrovi listi

sol

poper

Zelenjava

bučke

stroki česna

Paradižnikova omaka

1 l paradižnikove omake

zmleta koriandrova semena

zmleti klinčki

cimet

1 žlička rjavega sladkorja

sol

Na olivnem olju prepražimo sesekljano čebulo, da ostane svetla. Dodamo meso, sol in poper in pražimo toliko časa, da ni več surovo. Odstavimo. Dodamo nasekljane liste svežega koriandra, ki pa jih lahko nadomestimo s svežim peteršiljem in posušenimi koriandrovimi listi.

Primerno velik pekač pokapljamo z olivnim oljem. Naj naložimo na kolute narezane in izdolbene bučke mednje naložimo še cele stroke česna. Izdolbene bučke napolnimo z mesnim polnilom. Pekač denemo v pečico, ogreto na 180 stopinj za kakšne pol ure (opazujemo, da je zelenjava s polnilom lepo zapečena).

Paradižnikovo omako začinimo s cimetom, klički, koriandovimi semeni, rjavim sladkorjem, soljo in poprom.

Bučke v pekaču zalijemo s paradižnikovo omako in pečemo še kakšnih petnajst minut.

Kot prilogo ponudimo kuskus, ki smo ga skuhali skupaj z rozinami.

Piščančja bedra v pečici

Včasih se prileže tudi piščanec.

piščančja bedra

oljčno olje

krompir

rdeča paprika

vejice timijana

sol

Piščančja bedra popečemo na obeh straneh v ponvi in jih denemo v že ogret pekač na 180 stopinj.. Po 15 minutah dodamo še na kocke narezan krompir in kolutke narezano rdečo papriko. Dodamo tudi vejice timijana. Vse skupaj pečemo še 45 minut. Piščanca torej pečemo skupaj 1 uro.

 

Ramen

Piščančji. Tale je Shōyu (醤油, "soy sauce"). O tej japonski jedi lahko preberete celo filozofijo, če je še niste predlagam, da se odpravite kar na wikipedijo, kjer so poenostavljeno razložene osnovne informacije. Ramen (拉麺, ラーメン)so sicer rezanci. Jed pa je pripravljena v običajno mesni juhi z nekaj zelenjave, tudi sveže, kuhanim jajcem in seveda rezanci.

Jaz sem uporabila kar domače slovenske rezance, kot je to storil tudi Jernej v svoji kuhinji. Verjetno bi v bolje založeni trgovini našla tudi prave japonske, lahko pa bi jih pripravila tudi sama po kakšnem japonskem receptu. A tile slovenski so bili povsem v redu. Recept za juho pa je podoben tistemu za obaro, le na koncu je potrebnih še nekaj dodatkov in seveda za to vrsto ramna še sojina omaka.

osnovna juha

oljčno olje

kosi piščanca

kotenje

jušna zelenjava (malo gomolja zelene, korena peteršilja, kolerabe, pora, …)

čebula

česen

peteršilj

sol, poper

dodatki

jajčni rezanci

korenje

špinača

šalotka

jajca

Na oljčnem olju pražimo sesekljano čebulo, dodamo česen, premešamo in dodamo na koščke narezanega piščanca. Pražimo, nato dodamo še zelenjavo in začimbe. Zalijemo z vodo in kuhamo tričetrt ure.

Četrt ure pred koncem kuhanja osnovne juhe denemo kuhati v posebni posodi v rahlo osoljen krop še na julienne narezan korenček in nekoliko kasneje v isto posodo še rezance. Posebej skuhamo še jajce, naj vre približno 5 minut, da rumenjak ostane še nekoliko mehak. Na kolobarčke narežemo šalotko ter operemo in osušimo mlado špinačo.

Piščančja obara

Med klasičnimi recepti na tem blogu je zagotovo manjkala tudi piščančja obara. Skuhala sem jo s kosi piščanca, John pa bi raje videl kose skupaj s kostmi.

Najboljša je z ajdovimi žganci.

Za 4 osebe

kosi piščanca

3 korenčki

jušna zelenjava (malo gomolja zelene, korena peteršilja, kolerabe, pora, …)

1 čebula

3 stroke česna

peteršilj

sol, poper

majaron, lovorov list

oljčno olje

Na oljčnem olju pražimo sesekljano čebulo, dodamo česen, premešamo in dodamo na koščke narezanega piščanca. Pražimo, nato dodamo še zelenjavo in začimbe. Zalijemo z vodo in kuhamo tričetrt ure.

 

Segedin

 

Segedin me spominja na mladost. Mama ga je včasih skuhala in vsake toliko si ga zaželim. Kot kakšne druge jedi, ki smo jih doma večkrat jedli. Krompirjev golaž, rižoto za grahom, lečo, polpete iz govejega mesa in grahovo omako, polnjene paprike, špinača in pire krompir …

Pripravila sem ga po svoje, prej sem si ogledala Ivačičevo različico, prav ta vikend, kosem ga kuhala, pa je bi v Odprti kuhinji recept, ki prihaja iz madžarskih logov. Ena izmed razlik je v tem, da Ivačič praži meso na olju, v madžarskem receptu pa meso denejo v vodo. Ivačič priporoča rebrca in flam, OK pa pleče ali stegno). Jaz sem kupila pleče krškopoljskega prašiča, za katerega verjamem, da je meso nekoliko boljše kvalitete. Ivačič zgosti Segedin s podmetom.

Zanimiva je tudi etimologija imena tega golaža. V OK pravijo, da na Madžarskem te jedi ne poznajo po imenom Segedin in tudi ne izvira iz mesta Szeged, kot to misli večina nas. Poimenovana naj bi bila po madžarskem pisatelju Jozsefu Szekelyu, ki je nekoč prišel v gostilno na kosilo. Ker je bil pozen, so ostali samo ostanki jedi in kuhar je zamešal svinjski golaž in zelje. Ta jed se imenuje székelykáposzta . Od tod najbrž izvira tudi Ivačičevo poimenovanje – Sekejski golaž.

1 kg kislega zelja

oljčno olje

700 g svinjskega mesa

2 – 3 čebule

nekaj strokov česna

½ čajne žličke kumine

1 žlica paradižnikove mezge

2 žlici mlete sladke paprike

sol, poper

nekaj žlic kisle smetane

Na olju prepražimo nasekljano čebulo, dodamo na kocke narezano meso in pražimo. Dodamo še nasekljan česen, kumino, papriko in paradižnikovo mezgo. Solimo in popramo (solimo ne preveč, ker je zelje slano že samo po sebi). Premešamo in zalijemo z vodo in kuhamo pol ure. Zelje oplaknemo in ga dodamo v golaž ter kuhamo še pol ure. Na koncu vmešamo še kislo smetano.

Meni je najboljši s kuhanim krompirjem.

 

Stracotto

 

Za stracotto sem se navdušila ob gledanju Jamijevih kulinaričnih oddaj, ko je potoval po italijanskih regijah skupaj z enim izmed dveh požrešnih Italijanov in obiskoval none, ki so izdajale svoje recepte značilnih jedi tiste regije. Tokrat sta bila pri noni v Toscani in pripravljala v zelenjavi kuhano govedino.

1 kg goveje vratovine

oljčno olje

2 rdeči čebuli

2 korenčka

2 stroka česna

2 stebli stebelne zelene

1 koromač

1 vejica svežega rožmarina

1 vejica svežega žajblja (jaz sem ga zamenjala za lovor)

poper, sol

2,5 dl chiantija ali drugega rdečega vina

paradižnikova mezga

V primerno veliki posodi, kjer bomo kuhali stracotto, najprej na zmernem ognju zapečemo meso z vseh strani. Meso odložimo in na istem olju pripravimo sofritto – prepražimo nasekljane čebulo, korenje, česen, zeleno in koromač. Dodamo še meso in zavezan šopek rožmarina in žajblja (lovorja). Solimo in popramo. Posodo pokrijemo in kuhljamo na majhnem ognju počasi 20 – 30 minut. Meso vsake toliko obrnemo.

Ogenj damo na močno, vlijemo še vino ter vmešamo še paradižnikovo mezgo. Zalijemo še z juho, lahko tudi z vodo. Ko zavre ogenj zopet zmanjšamo in kuhljamo približno 3 ure.

Ko je meso povsem mehko, ga vzamemo iz omake in narežemo na rezine. Omako lahko še pretlačimo. Postrežemo z domačimi jajčnimi testeninami ali polento. In naribanim parmezanom.

Goveji zrezki z mediteranskimi zelišči

Slika mi ni ravno uspela, jed na njej ne izgleda prav nič vabljivo. Kljub temu lahko zagotovim, da ima svoj libido. Ne samo zaradi popra in mediteranskega občutka. Če imate pri roki kaj svežih mediteranskih zelišč in goveje zrezke, poprimite za kuhalnico. Zraven sem pripravila domače njoke (glej recept za njoke brez jajc po priporočilu Terese iz Rima).

oljčno olje

goveji zrezki

sveža mediteranska zelišča (origano, timijan)

peteršilj

sol, poper

Zrezke na hitro popečemo na oljčnem olju in zalijemo z vodo, toliko da so prekriti. Dodamo sveža mediteranska zelišča, nasekljan peteršilj, sol in sveže mlet poper. Kuhamo 2 uri. Če nam je omaka preredka, jo lahko zgostimo s podmetom ali pa na drobno naribanim krompirjem. To storimo že kakšne pol ure pred koncem kuhanja.

Piščančji zrezek z rožmarinom

Vonj in okus rožmarina sta nekaj posebnega. Tudi njegove sestavine bojda vplivajo na boljšo sposobnost pomnjenja. Kot orehi, ali pa Ginko Biloba.

Običajno takšne zrezke pripravim z malce smetane. Tokrat je nisem imela, zato sem omako ponaredila iz moke in mleka.

oljčno olje

sveži rožmarin

poper sol

mozarella v lističih

muškatni orešček

lahko sladka smetana ali

lahko mleko, kosem masla in žlička moke

Piščančje zrezke po vrhu malce posolimo, popramo s sveže mletim poprom in nanje denemo lističe svežega rožmarina. Položimo jih v vroče oljčno olje s popoprano stranjo navzgor. Pečemo jih na prvi strani dokler ne vidimo, da so več kot do polovice pečeni, potem jih obrnemo in še na drugo stran naložimo sveži rožmarin. Piščanec se mora dobro prepeči, na sredini ne sme biti več rožnate barve. Ko so pečeni nanje denemo lističe sira in naribamo muškatnega oreščka ter pokrijemo s pokrovko toliko, da se sir zmehča. Zrezki so gotovi, odvisno od okusa je, če jih postrežemo kar tako. Lahko jih zalijemo s sladko smetano, da se pomeša s sokovi omake zrezkov. Lahko pa zrezke preložimo na krožnik, na sokove denemo žličko moke in malce masla in zalijemo s primerno količino mleka, da dobimo omako, podobno smetanovi.

Zraven gre najbolje pire krompir.

Goveji zrezki v omaki iz suhih jurčkov

Na zalogi smo imeli še nekaj posušenih jurčkov. Lepih kosov, iz zdravih sočnih primerkov. In bili so goveji zrezki, skuhani v običajni poprovi omaki.

oljčno olje

zrezki mlade govedine

poper, sol

lahko malo gorčice

lahko krompir za zgostitev

suhi jurčki

šalotka

česen

majaron

peteršilj

Goveje zrezke popramo (in namažemo z gorčico) po eni strani. V vročem oljčnem olju jih popečemo iz obeh strani – najprej na strani brez obloge. Zrezke zalijemo z vodo, posolimo in kuhljamo vsaj eno uro, lahko tudi dve, glavno je, da so ob koncu kuhe povsem mehki. V omako lahko nekje na sredi kuhe dodamo nariban krompir za zgostitev.

Jurčke namočimo v vodi, toliko da so prekriti. Na oljčnem olju, (ki mu lahko dodamo malce masla), prepražimo nasekljano šalotko in na lističe narezan česen, dodamo namočene jurčke, pomešamo, dodamo še sol, poper, majaron in nasekljan peteršilj, še enkrat pomešamo in zalijemo z vodo, v kateri so se namakali jurčki. Kuhamo jih 20 minut, nato jih dodamo k zrezkom in vse skupaj kuhamo še 10 minut.

Postrežemo s pire krompirjem ali širokimi rezanci. Lahko tudi z rižem. Kakor nam pač paše.

Pasulj

Pasulj skuham večkrat, običajno za Johna, da ga nese v službo za malico. Kot skrbne japonske gospodinje, ki vsak dan kuhajo možem uradnikom obrok in ga pripravijo v prenosne posode za v službo.

Zadnje čase uporabljam kar naturetin fižol v konzervi. V trgovinah namreč nisem našla lepega suhega belega fižola.

750 g suhega belega fižola

2 čebuli

4 stroki česna

olje

kos prekajenega svinjskega mesa

2 korenčka

1 korenina peteršilja

2 žlici paradižnikove mezge

1 žlica mlete sladke paprike

1 lovorjev list

poper

(sol)

Fižol namočimo preko noči.

Na olju prepražimo nasekljano čebulo, dodamo nasekljan česen, fižol, zelenjavo, začimbe, premešamo, dodamo še meso narezano na manjše koščke in zalijemo z vodo. Kuhamo dokler fižol ni kuhan. Nekateri pasulj zgostijo še s podmetom, jaz se moki raje ogibam. Simpl ko pasulj.

Telečja obara

Ajmoht, ali kako se že reče. Že nekaj časa sem se odpravljala, da bi skuhala obaro, pa nikoli ni bilo pravega trenutka. Tokrat pa sva v Istri tuhtala, kaj bi jedla za kosilo, imela sva dovolj časa, pri mesarju se je našlo primerno meso in še ajdovo moko sem prinesla od doma tako, da sem lahko skuhala ajdove žgance za prilogo (pravzaprav jih je mešal John:). V večini receptov na spletu so kor priloga navedeni močnati žličniki, to pripraviva drugič. Obara je super uspela, nisem je sicer kisala z limono, niti vanjo nisem dela koščka limonine lupine, kot je to pisalo v večini receptov. Nasploh sem imela občutek, da so na spletnih straneh, kjer se je našel recept za telečjo obaro, prepisovali drug od drugega. Recepti so bili namreč skoraj identični.

Za 4 osebe

300 g teletine

3 korenčki

jušna zelenjava (malo gomolja zelene, korena peteršilja, kolerabe, pora, …)

1 čebula

3 stroki česna

peteršilj

sol, poper

majaron, lovorov list

oljčno olje

Na oljčnem olju pražimo sesekljano čebulo, dodamo česen, premešamo in dodamo na koščke narezano teletino. Pražimo, nato dodamo še zelenjavo in začimbe. Zalijemo z vodo in kuhamo uro do uro in pol, odvisno od mesa, ki se mora skuhati do mehkega. Zelo preprosto.

Recept za ajdove žgance najdete v tem blogu.