Narastki s sirom

Ostalo mi je nekaj puhastega belega kruha in koščkov treh vrst sira – ementalerja, kozjega in mozzarele. Na misel mi je prišlo, da bi bili prav slastni majhni narastki.

bel puhast kruh (žemlje, štručke,..)

mleko

jajce

sir

kuhan pršut

poper

peteršilj

Kruh namočimo v malo mleka, dodamo na koščke narezan sir, na tanke trakove kuhan pršut, sveže mlet poper in nasekljan peteršilj. Premešamo, naložimo v ognja varne posodice in denemo v pečico, ogreto na 180 stopinj. Pečemo, dokler narastki niso pečeni in jih pazljivo vzamemo iz pečice, da ne uplahnejo. Čas pečenja težko predpišemo, odvisen je namreč od velikosti modelčkov ali pekača. Narastek mora biti dvignjen, prepečen in lepo hrustljavo zapečen.

Porov zavitek

 Zelo preprosto in hitro pripravljeno. Primerno za prigrizek na druženjih.

vlečeno testo

oljčno olje

por

sol, poper

Por narežemo na kolobarčke in ga podušimo na malo oljčnega olja. Popramo in solimo. Naložimo ga na list vlečenega testa in zavijemo v zavitek. Položimo na pekač, obložen s peki papirjem in ponovimo z nadaljnjimi zavitki. Pekač denemo v pečico, ogreto na 180 stopinj in pečemo pol do tričetrt ure. Deset minut pred koncem peke testo premažemo z vodo.

Krompirjevi narastki

Ostalo mi je nekaj pire krompirja. Običajno ob taki priložnosti naredim njoke, tokrat pa sem se odločila za krompirjeve narastke. Lahko bi jih naredili tudi iz ostankov praženega ali kuhanega krompirja.

ostanki kuhanega krompirja

jajce

peteršilj

malo popra

majaron, muškatni orešček

lahko dodamo tudi malo pražene čebule in slanine

Vse sestavine zmešamo, damo v modelčke za mafine in spečemo v pečici na 180 stopinjah. Čas peke prilagodimo pečici.

Tunin tatarec

 

Izjemno fajn večerja je bila. Tunine za steake ob kosilu je bilo preveč in pustila sem je nekaj, da bi za večerjo pripravila tunin karpačo. Tega sem že večkrat, spomnila pa sem se, da se še nisem lotila tatarca. Na spletu sem pogledala nekaj receptov in se odločila za svojega.

sveža tuna (lahko tudi odmrznjena, če je bila zamrznjena zelo sveža)

malo čebulice

kapre

peteršilj

nekaj lističev svežega timijana

malo peteršilja

malo naribane limonine lupinice

nekaj kapelj soka limone

oljčno olje

gorčica

poper

Tuno drobno sesekljamo z ostrim nožem. Ob tem odstranimo morebitne kite in kožice. Vse preostale sestavine izjemno drobno nasekljamo in jih dodamo tuni. Količine naj bodo majhne, dodajamo jih glede na okus, pazimo da kakšna izmed njih ne prevlada. Torej z občutkom. Vse dobro premešamo, dodamo še malce gorčice in oljčnega olja. Še enkrat dobro premešamo. Postrežemo z opečenim belim kruhom, ki ga lahko pokapljamo z oljčnim oljem.

Sijajno.

 

Tunina solata

Se pripravlja podobno kot namaz, le da sestavin ne zmeljemo, ampak zamešamo ustrezno narezane koščke. Postrežemo s popečenim kruhom.

Za 2 osebi

konzerva boljše tune

4 češnjevi paradižniki

2 – 4 kisle kumarice

nekaj kaper

šalotka

peteršilj

poper

solni cvet

Tuno z vilicami razdružimo na manjše koščke. Paradižnik in kumarice narežemo na majhne kockice. Kapre in peteršilj sesekljamo. Vse skupaj zmešamo, popramo in solimo.

Moja večerja

Zadnje čase mi ob poznopopoldanskem času, ko pomislim na večerjo zunaj na vrtu v oranžnorumeni atmosferi najlepšega dela dneva velikokrat brbončice zaobjamejo okusi sestavljene mediteranske večerje. Na velikem krožniku nekaj pršuta, ovčjega, kozjega ali mešanega sira, oljke iz Krkavč, češnjev paradižnik iz Prekmurja z malo bazilike iz domačega vrta, oljčno olje iz Istre in kos italijanskega peciva. S kozarčkom rdečega vina.

 

Špinačne kroglice

Že nekaj časa bo tega, kar sem jih spekla, a nikakor nisem našla priložnosti, da bi recept zapisala. Upam, da bo še vsaj približno tak, kot sem ga uporabilo, in da ni ušlo preveč iz spomina. Za ta podvig, (no ni ravno podvig, ker je priprava kroglic precej enostavna), sem se odločila, ko so v službeni kuhinji pripravili podobne. Bile so odlične, dobila sem namig, da je v njih bila feta in nekoliko po svoje priredila recepte, ki sem jih našla na spletu.

Količine dodajajte po občutku, odvisne so od tega, kakšno špinačo uporabite (svežo ali zamrznjeno), sira, ki ga dodajate (feta, philadelphija, cheddar, edamec, parmezan,…), velikosti jajca, vpojnosti drobtin.

nasekljana špinača

feta sir

nariban parmezan

drobtine

jajce

peteršilj

poper

sol – odvisno od slanosti sira

Vse sestavine zamesimo v enotno in primerno trdno maso. Naredimo kroglice in jih polagamo na pekač na peki papir. Pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj 15 – 20 minut. 

Slano pecivo

Zelo preprost prigrizek. Že dolgo ga nisem pripravljala, a v času domače osame in nesamoumevnega obiskovanja trgovine vsak dan sproti, se mi je zaželelo mehkega a hrustljavega puhastega prigrizka.

listnato testo

trdi sir za ribanje (parmezan, grana padano,…)

mešana mleta semena

mak

Testo razrežemo na kvadratne ali pravokotnike in jih vsaksebi položimo na pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem. Na pravokotnike denemo nariban sir ali mešana mleta semena, lahko tudi mak. Denemo v ogreto pečico za nekaj minut. Med peko pecivo pazimo, saj se ne sme preveč zapeči, ostati mora zlato rumeno. Le tako bo ohranilo svojo puhasto mehko in samo nekoliko hrustljavo strukturo.

Tunin namaz

Tale namaz je zelo priročna zadeva, če moramo kaj na hitro pripraviti za večerjo, in da ni ravno pašteta iz konzerve (čeprav je Argetina zelo dobra). Osnovna sestavina je tuna iz konzerve, boljša je tista s fileji, ne nadrobljenimi skupaj stisnjenimi koščki. Ostale sestavine, dodajamo po okusu, tudi glede na to katere sestavine nam v mislih, ko pomislimo na kombinacijo, gredo skupaj. Na primer paradižnik, kumarice, šalotka in peteršilj. Ali pa paradižnik, kapre, črne olive in spet obvezno peteršilj.

Najboljši je postrežen s popečenim kruhom in maslom in kozarcem dobrega primorskega vina.

Za 2 osebi

konzerva tune

4 češnjevi paradižniki

2 – 4 kisle kumarice

nekaj kaper

poper

solni cvet

Tuno z vilicami razdružimo na manjše koščke. Paradižnik in kumarice narežemo na majhne kockice. Kapre in peteršilj sesekljamo. Vse skupaj zmešamo, popramo in solimo.

Lahko tudi vse skupaj damo v sekljalnik, dodamo nekaj masla ali kremnega sira in naredimo pašteto. Če nam je ljubša bolj mazava različica.

Pašteta iz sardin

Lahko bi rekli tudi namaz. Iz sardin sem ga pripravila zgolj slučajno, želela sem namreč odpreti konzervo tune za tunino različico, pa nisem dobro pogledala napisa in so iz konzerve pokukale sardine. Namaz je bil super.

Lahko bi dodala še čebulo, a sem se tokrat odločila za različico brez.

1 konzerva sardin

4 – 6 češnjevih paradižnikov

peteršilj

sveže mlet poper

rdeč poper

žlička oljčnega olja

3 žlice kremnega sirčka

nekaj kaper

Vse skupaj sesekljamo v električnem sekljalniku in postrežemo skupaj z maslom in toastom.

Namaz s tuno in avokadom

Z avokadom sem pripravljala običajno namaz s česnom ali pa guacamole. V tunin namaz sem za zgostitev vmešala maslo ali pa philadelphija sirček. Tokrat sem poskusila kombinacijo med tuno in avokadom za zgostitev. Bilo je odlično. Še ponovim.

1 boljša konzerva tune

½ avokada

1 manjša čebulica

peteršilj

solni cvet

poper

4 češnjevi paradižniki

malo limonovega soka

Na roko na drobno sesekljamo čebulo in petršilj ter dodamo poper in solni cvet. Lahko pa vse skupaj sesekljamo z mikserjem. Vmešamo koščke tune in avokada. Avokado malce pretlačimo. Dodamo še na majhne kockice narezan češnjev paradižnik in brizg limonovega soka. Vse skupaj še premešamo in postrežemo z opečenim kruhom. In kozarčkom malvazije.

Kruhki z olivami, sirom in oljčnim oljem

Če bom imela kdaj gostilnoJ, bo to starter. Običajno jih pripravim v Istri za večerjo, v družbi kakšne fete pršuta in paradižnikov, prelitih z domačim oljčnim oljem. In kozarčkom merlota. Olive so najboljše domače, tiste evropske, ki se jih dobi konzervirane v preobleki slovenskih ali hrvaških blagovnih znamk niso po mojem okusu. Sir je lahko kakršen koli bolj pikanten trd sir za ribanje (parmezan, grana padano ali pa ovčji).

Boljša slika še pride. Tale na rumeni svetlobi ni v redu.

bel primorski kruh

domače olive

trd sir za ribanje

oljčno olje

Olive izkoščičimo in jih nasekljamo. Sir naribamo na drobno. Vse skupaj zmešamo z oljčnim oljem. Z omako premažemo kose belega primorskega kruha. Rezine spečemo v pečici na 180 stopinjah. Čas peke je odvisen od tega, kako zapečene kruhke si želimo.

Polnjeni šampinjoni

Zelo pripravna jed za predjed ali prilogo, ali pa tudi za lažjo večerjico. Včasih sem jih večkrat pripravila, zdaj že dolgo ne, niti ne vem razloga, zakaj ne. Gotovo pa je, da jih nisem pripravila že od 2013, ko pišem ta blog. Se pa vedno, ko jih pripravljam spomnim na Jamija Oliverja, ki je ob svoji značilni razlagi pripravljal filo in s tolstimi prstki zajemal in polnil glavice šampinjonov. Med pripravo se je po kuhinji motala mlajša hči, ki je prepevala nekaj o zelenih šampionih.

sveži šampinjoni

oljčno olje

česen

peteršilj

parmezan

lahko tudi malo mozzarele

solni cvet

Šampinjone operemo in obrišemo. Ločimo klobučke in bete. Klobučke zložimo v naoljen pekač, na drobno nasekljane bete pa zamešamo skupaj s stisnjenim česnom, nasekljanim peteršiljem (in naribano mozzarelo). Z maso napolnimo klobučke, jih še malo nakapljamo z oljčnim oljem in porinemo v pečico, ogreto na 180 stopinj za 20 minut do pol ure. Kakšnih pet minut pred koncem peke, lahko po vrhu posujemo še malo naribanega parmezana, po koncu pa z občutkom posolimo s solnim cvetom. Lahko še malce pokapljamo s sveže stisnjenim deviškim oljem. Zraven ponudimo rahel kruh, najbolje italijansko pecivo (polžke), da bomo z njim lahko dobro podojnfali omakco, ki se je pocedila in zapekla na dnu pekača. Poleg pa še kozarec belega suhega vina.

Avokadov namaz

Pripravljen v obliki sneženih smrekic v novoletnem vzdušju. Bili smo spet na imenitni večerji pri Sharon v krogu prijateljev. Vse od predjedi do sladice je bilo izjemno, pa saj drugače tudi ni moglo biti, ker je gostiteljica pripravila jedi z občutkom in dušo. Zapisala bom kar recept, kot ga je zapisala Sharon.

Izrežeš toast v obliki smrečice in premažeš z zelenim namazom. Jaz sem uporabila pretlačen avokado z nekaj kapljicami limone in čemažev pesto. Namazane smrečice sem »zasnežila« z naribanim parmezanom in okrasila z rdečimi bunkicami, ki jih je zelo avtentično zamenjal rdeči poper. Da smrečica res da vtis drevesca, manjka deblo, za kar uporabiš bobi palčke. Smrečico nekoliko zarežeš in vstaviš debelce. Pika na i, ki res da svoj pečat je – preden postrežeš, na rahlo posuješ s solnim cvetom. Tokrat sem uporabila pristno trapansko sol, ki je še spomin s potovanja po Siciliji.

Polnjena jajčka

Med predjedmi na imenitni večerji v krogu prijateljev pri Sharon, so bila na mizi tudi polnjena jajčka na posteljici iz pršuta in rukole. Če se prav spomnim je med uživanjem predjedi tekla razprava o Krmeljevih ponvah in nožih, ki so najboljši. Še to – k predjedem je ponudila radgonsko rose penino. To je bila sicer penina, ki je obogatila vsa moja letošnja obhajanja menjave leta. Je res odlična, ne presladka, ne presuha in še roza obarvanost daje neko mehkobo in milino. Lahko bi rekli, da je bila ta penina odkritje sezone.

Da bo bolj avtentično, prepišem kar recept, kot sem ga dobila. Hrana namreč ni samo mehansko mešanje sestavin, so tudi občutja, ki jih kuhar prelije vanjo.

Jajčka trdo skuhaš, prepoloviš, odstraniš rumenjak, potem pa se igraš z nadevom. Tokrat je bilo v nadevu nekaj malega sardine brez kože in kosti, nasekljane kapre res tudi naredijo svoje, zato jih toplo priporočam, vsekakor pa tudi čisto na drobno narezan sušen paradižnik. Enkrat sem ga pozabila dati v nadev in je vse skupaj bilo zelo prazno. Da je vse skupaj bolj mazljivo, se po okusu igraš z jogurtom, kislo smetano, lahko tudi majonezo – kar pač imaš pri roki ali kar ti je ljubše.

Namazi

Ob avokadovih smrekicah in polnjenih jajčkih, smo imeli na mizi še dva namaza s skuto. Recepte prepišem, kot jih je zapisala Sharon.
Še eno opravičilo - žal namazov nisem slikala vsaksebi in ju imam oba hkrati na sliki skupaj s polnjenimi jajčki, za katere recept najdete blizu tega zapisa v blogu.

Rdeči namaz

V skuto sem zamešala domači rdeči pesto. Količin ne vem, ker običajno delam vse bolj po občutku in videzu. Ne sme biti čisto rdeče, ne pa tudi bledolično. Rdeči pesto sem naredila in slastnih siciljanskih sušenih paradižnikov. V mikser sem enostavno dala na grobo narezane paradižnike, mediteranske začimbe, domač čili (vendar pazljivo) in olivno olje. Ker so paradižniki že sušeni s soljo, pripravka ni potrebno še posebej dosoljevati, važno je, da je kozarček dobro prekrit z oljem.

Zeleni pesto

V skuto sem dodala čemažev pesto, zaradi časovne oddaljenosti in mojih trenutnih navdihov pri kuhariji pa ne vem več točno, ali sem spotoma še kaj improvizirala. Stavim, da sem, vendar se ne spomnim več.

Rolada z lososom

Še ena kuharska umetnina moje mlajše hčere iz knjige Toplo priporočam. Pri pripravi te nisem sodelovala, rolada me je čakal že pripravljena na polici v hladilniku. Prav fajn je, ko otroci zrastejo in te razveselijo s kakšno dobroto ali opravljenim delom, ki bi sicer čakalo na mamo.

Pri izvedbi te rolade je bila ena majhna razlika – v barvi testa. V Baziliki so špinačo zmiksali, hči pa jo je dobro odcedila in samo nasekljala. Zato je njeno testo rumeno, Bazilikino pa zeleno. Nič hudega, oboje je dobro.

Testo

5 jajc

1 žlička soli

dobra pest sveže šipnače

2 žlici oljčnega olja

Nadev

500 g skute

2 žlici kisle smetane

sol, poper, sveža zelišča

100 g dimljenega lososa

Špinačo v vreli vodi kuhamo eno minuto, jo odcedimo in prelijemo z mrzlo vodo. Iztisnemo tekočino in zmiksamo v pasto, če ne gre, dolijemo čisto malo mleka. V mešalniku penasto stepemo jajca, solimo, nato previdno dodamo še moko in špinačo. Maso vlijemo v pekač pokrit s peki papirjem in poravnamo. Pečemo 10 minut na 200 stopinjah. Testo zvrnemo na namaščen kos peki papirja in previdno odstranimo papir, na katerem se je peklo. Rolado zvijemo in počakamo da se ohladi.

Za nadev zmešamo skuto s kislo smetano, soljo in zelišči. Ohlajeno testo razvijemo, ga po vsej površini namažemo z nadevom in obližimo z dimljenim lososom. Rolado spet zvijemo. Lahko jo narežemo takoj, ali pa jo zavijemo v folijo in damo v hladilnik, kjer počaka nekaj ur.

Če delamo rolado za prilogo, izpustimo lososa.

Kruhki

Pri vseh objavah včasih niti ne vem več, katere recepte sem že zapisala v blog in katere ne. Pa v navdušenju naredim fotografijo še preden preverim v blogu, če je kaj podobnega že objavljenega. Ko je fotka že narejena, pa še objavim, da je ne zavržem kar tako.

Malo sem pogledala nazaj in se spomnila, da sem objavila že recepte za tople, česnove in pečene kruhke. V bistvu gre povsod za enak princip, kose belega ali koruznega kruha obložimo s tistim, kar imamo pri roki. Pri kruhkih torej ne gre za kakšno sofisticirano recepturo, bolj za idejo, kaj lahko naredimo, če doma nimamo ničesar posebnega, želeli pa bi si pripraviti okusen prigrizek. Najbolj se prileže zvečer na kakšnem balkonu s pogledom na kulturno krajino, ob svetlobi zahajajočega sonca in soju vrtne sveče, ob rahlem večernem vetrcu in prvem oglašanju čuka. In seveda ob kozarcu črnega vina.

Na sliki lahko najdete štiri vrste kruhkov.

Prvega z dimljenim sirom.

Drugega s slanim inčunom, sirom in paradižničkom.

Tretjega s paradižnikom in rožmarinom.

In četrtega z oljčnim oljem, stisnjenim česnom, naribanim parmezanom in celimi olivami.

Sicer pa imamo nešteto možnosti.

Moj priljubljen je tudi z zmešanimi nasekljanimi v olje vloženimi suhimi paradižniki in kaprami.

Odličen je tudi z nasekljanimi črnimi olivami in oljčnim oljem.

Izjemen je tudi nasekljan paradižnik z baziliko in oljčnim oljem.

Zadnjič sem bila navdušena tudi nad drobno nasekljano papriko, naribanim parmezanom in oljčnim oljem.

Skratka možnosti je veliko, le domišljijo je treba imeti in v mislih prej na brbončicah sestaviti okuse.

Bakala z dušenim radičem

Idejo za takšnole jed je prinesla Johnova mama. Ne samo ideje, tudi vse sestavine je prinesla s seboj, v Istro, kjer smo preživeli nekaj čudovitih dni. Edino domači koruzni kruh s polento je bil že spečen in je samo še čakal na odlično kulinarično kombinacijo.

mlad zelen radič

bakala

slani inčuni

domač koruzni kruh

oljčno olje

Na oljčem olju podušimo mlad zelen radič. Prigrizek si sestavimo tako, da na koruzni kruh namažemo bakala, nanj položimo inčun in povrh še podušen radič Izjemna kombinacija. Poleg je odlično šel kozarček hladne malvazije.

Johnova polenta s pršutom

Lahko bi napisala samo »polenta v pečici s pršutom«, ampak to bi bila verjetno povsem druga jed. Morda takšna, kot sem jo pred leti srečala v neki reviji in jo je pripravljal mladi Cavazza ali pa morda Jan Plestenjak. Johnova pa je drugačna, ne zaradi postavitve pršuta ali trenutka polivanja z oljčnim oljem, ampak zaradi priprave polente. Če ste kaj brskali po mojih blogih, ste najbrž že zasledili namige, da ima John rad suho polento in ne tiste mokre, ki je skuhana s predpisano količino vode in kar takšna tudi postrežena. Polenta po njegovo mora biti kuhana z manj vode, potem pa še sušena, bodisi v pečici, bodisi na ponvi.

Pa še opravičilo za fotografijo, ki je spet nekoliko temačno rumena in odsevajoča tam, kjer se blešči maščoba. Z gospodinjskim fotoaparatom ob dolgih zimskih večerih brez preusmerjevalcev vira svetlobe ali profesionalnih zastiralk, ki svetlobo razpršijo, pač ni mogoče posneti boljših fotografij.

Za 2 osebi

15 dkg polente

sol

oljčno olje

oljke

ovčji sir

nekaj rezin pršuta

Polento skuhamo po navodilih, a z nekoliko manj vode. Ognjevarno posodo narahlo naoljimo in vanjo zvrnemo polento. Najprej jo sušimo kakšno uro na 50 stopinjah, potem termostat nastavimo na 180, nanjo naložimo oljke in jo pečemo 10 minut, nato po njej razporedimo nariban ovčji sir in pečemo še 10 minut. Pršut naložimo na koncu. John ga je tu polomil, ker je pršut pekel skupaj s polento. Jed je precej boljša, če je pršut svež. Zraven ponudimo kozarec mladega merlota.