Rahli polpeti iz bučke

V tem blogu smo pripravili že veliko vrst polpetov, tudi bučkine, a priprava vseh je sledila receptu moje mame, ki je maso za polpete pripravila na osnovi belega kruha, namočenega v mleko. Tokrat nisem uporabila te osnove. Za vpijanje odvečne tekočine pa sem uporabila zdrobljen prepečenec. Namesto klasičnih drobtin vedno raje uporabim zdrobljen prepečenec – ker je tako jed bolj rahla, pa tudi drobtine so boljšega okusa tako pripravljene. Prepečenec denem v močnejšo vrečko z »zadrgo« in ga zdrobim z valjarjem.

Za 2 osebi

oljčno olje

1 srednje velika bučka

1 srednje velika čebula

4 stroki česna

1 jajce

6 zdrobljenih prepečencev

sol, poper

majaron, timijan, peteršilj, muškatni orešček

malo ostre moke

Na oljčnem olju steklasto prepražimo na lističe narezano čebulo. Dodamo nasekljan česen in na ¼ narezane kolobarčke bučke. Začinimo. Premešamo in na majhnem ognju dušimo, da se bučke zmehčajo. Predevamo v skledo in počakamo, da se osnova ohladi. Dodamo jajce in drobtine. Premešamo in počakamo približno 10 minut, da se drobtine vpijejo tekočino in se masa zgosti. Na desko posujemo malo ostre moke. Roke si omočimo z vodo in oblikujemo polpete. Na vsaki strani jih pomokamo in ocvremo v oljčnem olju, da postanejo zlato rjavi. Po peki jih položimo na kuhinjski papir, da vpije odvečno maščobo.

Losos Teriyaki

Ker smo to japonsko jed imeli na mizi zvečer, je slika žal nastala pod lučjo, v rumeni svetlobi. Morda pa taka spominja na ozračje v japonski okrepčevalnici Sato Bento, ki je ena mojih najljubših v Ljubljani. Zelo dobra kombinacija ribe, zelenjave in riža.

 

fileji lososa

teriyaki omaka

pražena sezamova semena

riž

cvetovi cvetače in brokolija

stročji fižol

mlada čebula

mlada špinača

 

Fileje lososa denemo v marinado iz omake Teriyaki in praženega lososa in jih preko noči, ali pa vsaj nekaj ur pustimo v marinadi v hladilniku.

Riž skuhamo.

Očiščeno zelenjavo skuhamo na pari. Liste špinače dodamo samo v zadnji minuti.

Mariniranega lososa spečemo v ponvi, na vsaki strani po nekaj minut toliko, da je dobro spečen.

V skledo naložimo riž, na sredo denemo lososa in ob strani zelenjavo. Po vrhu polijemo še malo omake Teriyaki.

Morski list v ponvi

Zelo dobra riba. Nekaj je dela s čiščenjem, ker ima majhne močne luske. notranjih organov ga očistimo tako, da zarežemo pod usti in jih potegnemo ven. Lista prerežemo na hrbtni in trebušni strani ter odstranimo kosti.

 

oljčno olje

maslo

očiščen morski list

 Očiščen morski list popivnamo s papirnimi kuhinjskimi brisačkami. Na ponev denemo malo olja in kosem masla (ne preveč, da ne bo premastno). Lista denemo s stranjo, kjer je koža na ogreto maščobo in ga pečemo po nekaj minut na vsaki strani.

Arancini di riso

To niso arancini d'arancia ali scorza d'arancia candita, ampak arancini di riso, kot jih poznajo na Siciliji. Prvič smo jih okusili prav tam, v Sirakuzi, kjer jih prodajajo kot ulično hrano v lokalih brez miz, največ s pultom, kjer jih lahko stoje pojemo mimogrede. Tam so bolj hruškaste oblike s trebuščkom spodaj in večinoma polnjene z bolonjez omako.

Tokrat smo imeli privilegij, da smo jih jedli doma, pripravil jih je zet, ki je odličen kuhar. Ostalo nam je nekaj riža od zelenjavne rižote, imeli smo nekaj mozzarele in sestavine za pohanje.

kuhan riž

mozzarella

moka, jajce, drobtine

olje

Iz kuhanega riža oblikujemo kroglice, v katere smo deli košček mozzarele. Kroglice povaljamo najprej v moki, potem v stepenem jajcu in na koncu v drobtinah. Ocvremo jih v vročem olju, bolje sončničnem, ker doseže višjo temperaturo. Lahko pa tudi v kakšnem bolj navadnem oljčnem, če imamo samo tega pri roki. Pečene položimo na kuhinjske brisačke, da vpijejo odvečno maščobo. Odlično!

Jagenjčkovi kotleti

Je sicer hudo, ko pomisliš na nedolžne živalice, ki postanejo naša hrana, a kaj naj storimo? Evolucija (ali pa bog? - zadnje čase se mi popolnost narave zdi skoraj neverjetna, po drugi strani pa so izgovori ob nepravičnostih boga nedoumljivi) nas je ustvarila kot vsejede in kot člen v prehranjevalni verigi.

kotleti

sol

poper

rožmarin

oljčno olje

Kotletke poporamo in obdamo z nekaj rožmarinovimi lističi in premažemo z oljčnim oljem. Če imamo čas, jih za nekaj ur pustimo v marinadi (zaprta posoda v hladilniku), če ne, jih lahko takoj denemo na razžarjen žar ali žar ponev. Pečemo kakšno minuto na vsaki strani, čas je odvisen od debeline kotleta in od tega, kako prepečenega želimo. Solimo šele pred serviranjem.

Polpeti z melancani in rdečo papriko

 

In še ena vrsta polpetov, ki so pripravljeni na podoben način kot preostali, za katere recepti so že objavljeni v blogu.

Za 8 polpetov

oljčno olje

2 čebuli

1 večji ali 2 manjša melancana

6 strokov česna

bel kruh (količina 1 žemlje)

malo mleka

majaron, muškatni orešček, svež rožmarin

poper, sol

pest peteršilja

2 jajci

drobtine

V ponvi najprej na oljčnem olju steklasto prepražimo čebulo in na trakove narezano papriko. Prepraženo odrinemo na stran in na isti ponvi (kjer ni več prav veliko maščobe) prepražimo še na tanke rezine narezane melancane, skupaj z na lističe narezanim česnom. Potem še dušimo, da se vse skupaj zmehča. Na kockice narezan kruh namočimo v toliko mleka, da se napije. Če je kruh premoker, ga raje malo ožmemo. V skledo h kruhu dodamo prepraženo zelenjavo, jajci, začimbe, nasekljan peteršilj in toliko drobtin, da lahko iz mase oblikujemo polpete. Polpete spečemo na olivnem olju in jih polagamo na kuhinjski papir, da vpije maščobo.

 

Koruzni polpeti

 

Še ena vrsta polpetov, ki so pripravljeni na podoben način kot preostali, za katere recepti so že objavljeni v blogu.

Za 2 osebi

1 kos belega kruha

malo mleka

kuhana koruza (1 konzerva)

čebula

česen

peteršilj

majaron, šetraj, timijan

sol, poper

jajce

drobtine

oljčno olje

Kruh narežemo na kocke in ga namočimo v malo mleka. Čebulo narežemo na kolobarje, česen nasekljamo in ju prepražimo na malo oljčnega olja. Poberemo ju iz olja in denemo na namočen kruh, dodamo še kuhano koruzo. Začinimo. Ko se ohladi vmešamo še razžvrkljano jajce. Drobtin dodamo toliko, da lahko oblikujemo polpete. Spečemo jih v oljčnem olju, nekaj minut na vsaki strani.

 

Polpete iz bučk

 

Tokrat jih nisem pripravljala po klasičnem receptu moje mame, ki za mehčanje strukture uporablja bel kruh, še bolje bele žemlje. Čeprav belih žemelj, kot so bile včasih ni več. Manjših, puhasto mlečnih. Zdaj so to napihnjene velike žemlje enakega testa kot kajzerice. Še druga razlika v pripravi popletov je, če primerjamo z recepti za polpete v tem blogu, da so vse sestavine sveže. Sicer sem čebulo, bučke, jajčevce, paprike ipd. prej nekoliko popražila.

oljčno olje

1 srednja bučka

1 srednja čebula

2 stroka česna

1 jajce

drobtine

moka

peteršilj

majaron

muškatni orešček

poper

sol

Bučke sveže naribamo in jih nekoliko ožamemo, čebulo narežemo na tanke polkolobarčke, česen in peteršilj sesekljamo. Vse zelenjavne sestavine zamešamo skupaj z začimbami in jajcem. Dodamo primerno količino drobtin, lahko tudi malo moke in pustimo stati kakšnih petnajst minut, da se drobtine in moka napnejo. Oblikujemo polpete, polagamo jih na desko, posuto z drobtinami. Polpete ocvremo v olju, najbolje oljčnem.

 

Pečene paprike z ricotto

V tem blogu je najti že podoben recept, le da so tam paprike polnjene z zdenka sirom. Tisti je bil original naše sosede in po mojem okusu je tako polnjen najboljši. Tokrat sem paprike napolnila z abc sirčkom z dodanimi svežimi začimbami.

rdeče podolgovate paprike

sirček

sveže začimbe (peteršilj, timijan) 

jajca

moka

drobtine

olje

Paprike spečemo na električni plošči, če te nimamo več na štedilniku, pa na teflonski ponvi. Pečemo jih tako, da se zapečejo do črnega in jih obračamo, da so zapečene po vseh straneh. Nato jih denemo v polivinilno vrečko, ki jo zavežemo in počakamo nekaj časa, da lupinica rahlo odstopi. Paprike olupimo in preko odprtine, kjer je bil pecelj odstranimo semenje. V paprike nadevamo skuto ali kakšen drug sveži sirček z začimbami in jih zapremo z lesenim zobotrebcem. Paprike povaljamo najprej v moki, nato razžvrkljanem jajcu in na koncu v drobtinah. Spečemo jih v vročem olju in odcedimo na papirnati kuhinjski brisači.

Tokrat je bil zraven nekoliko preveč spečen krompirček, na sliki pa je viden tudi ocvrtek iz preostanka jajc, moke in drobtin.

Jagenjčkova vratovina

Oni dan sem pri francoskem trgovcu želela kupiti jagenjčkove kotlete, pa jih žal niso imeli. Mesar mi je zato ponudil lepe kose jagenjčkove vratovine.

jagenjčkova vratovina

oljčno olje

poper, sol

Vratovino lahko prej mariniramo v oljčnem olju, sveže mletem popru in grobi soli. Mi tokrat nismo marinirali, ker je bilo premalo časa, zato smo jo le spekli na vroči ponvi z malo oljčnega olja ter jo popoprali s sveže mletim poprom in na koncu posolili z grobo soljo. Postregli smo jih s pečenim krompirčkom in domačim ajvarjem. In kozarcem rdečega vina.

Kosilo iz ene ponve

 

Samo ena je. Posoda umazana.

oljčno olje

krompir

bifteki

jurčki

poper

solni cvet

Na oljčnem olju v pokriti ponvi najprej spečemo krompir, ga vsake toliko premešamo, pečemo dokler ni primerno pečen.. Ga damo na toplo. Nato še biftke, na vsaki strani dve do tri minute, odvisno od želene prepečenosti in debeline biftka. Jih odložimo na krožnik, da počivajo par minut. In nato še jurčke, minuto do dve na vsaki strani. Solimo in popramo po okusu.

Izjemno kosilo, tudi za prave moške.

Jurčki v ponvi

 

Pri dobrem sosedu sem našla čudovite jurčke. Čvrste in ravno prav velike za kuho. Lotil se jih je John, odločil se je, da jih pripravi v ponvi.

oljčno olje

poper

solni cvet

sveži jurčki

Jurčke po potrebi obrežemo in narežemo na približno 3 milimetre široke rezine. Spečemo jih na ponvi z nekaj kapljicami razgretega oljčnega olja. Na vsaki strani minutko ali dve. Po okusu popramo in solimo s solnim cvetom.

Carski praženec

Šmorn. Bila sem prepričana, da sem recept za šmorn že objavila. Sem iskala po sedemsto in nekaj receptih, pa ga nisem našla. Le nekaj dni, preden je v sobotni prilogi izšel članek z isto besedo, sem si zapisala – sramota, šmorna še ni v tem blogu. (Najbrž se vam je že kdaj pripetilo, da ste v nekem ožjem časovnem obdobju kar naenkrat večkrat zasledili isto besedo, ali da ste se na različnih krajih srečali s podobnim pojavom. V tem času se je zgostila pojavnost besede sramotaL).

Spodaj je zapisan recept za carski praženec z vsemi prijemi, da bi bilo testo čim bolj puhasto. Moja mama pa je doma pripravljala čisto običajen šmorn, narejen iz malo gostejšega testa za palačinke. Tak šmorn mora biti obvezno malo zažganJ.

Točne količine vam težko povem, ker testo pripravljam vedno po občutku. Ko zmešate vse sestavine, mora biti testo gostejše kot tisto za palačinke.

Za eno večjo ponev

2 jajci

½ ostre in ½ gladke moke

½ žličke pecilnega praška

mleko

radenska

naribana limonina lupinica

rum

rozine

olje

sladkor za posip

Vseh sestavin vzamemo ravno prav, da z dvema jajcema dobimo ravno prav gosto zmes (gostejšo, kot za palačinke). Nekaj prej, preden se lotimo testa namočimo rozine v rum. Stepemo beljaka. Z rumenjakoma zmešamo moki, pecilni prašek, vaniljin sladkor, naribano limonino lupinico, mleko, radensko in rum, v katerem so se namakale rozine.  Že to testo naj bo ustrezne gostote. Previdno vmešamo še sneg iz beljakov, vmešamo še rozine in pustimo počivati testo pol ure (če se nam mudi tudi ne). Testo se bo verjetno še nekoliko zgostilo, še vedno lahko gostoto uravnamo z manjšim dodatkom mleka.

Olje denemo v ponev in na vroče vlijemo testo. Ko se spodaj dodobra zapeče, ga z zapečeno stranjo predenemo na pokrovko in od zgoraj poveznemo ponev ter vse skupaj na hitro zasukamo za 180 stopinj. (Pri teh operacijah boste rabili pomočnika, meni vedno asistira JohnJ.) Ponev postavimo na ogenj in testo zapečemo še na drugi strani. Testo razkosamo, šmorn še malo popražimo in ponudimo s sladkorjem. Vsak po svojem okusu, v prahu ali s kristalnim.

Druga možnost pečenja je, da pečico skupaj s primernim pekačem segrejemo na 230 stopinj. Segret pekač premažemo z oljem in vanj nalijemo testo. Pečemo, dokler testo ni primerno zapečeno z obeh strani. Pekač vzamemo ven, šmorn razkosamo, premešamo in ga v pečici še malo popečemo.

 

Johnova omleta

John si vsake toliko zamisli jed, ki bi jo rad jedel. Zamisli si tudi, kako jo bo naredil, običajno pa ne upošteva vseh opozoril, kaj bi šlo lahko narobe. Tokrat si je zamislil omleto, ne klasično samo z jajci, ampak tudi z moko. Odločil se je, da bo vse dodatke najprej spražil v ponvi in potem preko tega vlil testo. Težava je bila edino v tem, da so se vse sestavine, ki so se pražile vnaprej nekoliko preveč prepekle. Na koncu je bil rezultat dober, mene nič ne moti, če je kaj malo bolj zažgano, pač nekoliko več ogljika. Zato bom recept zapisala nekoliko drugače, tako kot bi ga izpeljala po tej izkušnji (John se je strinjal).

Količino moke in mleka težko povem, ker testo vedno delam po občutku.

Na sliki je Johnova omleta.

Za 1 omleto

2 jajci

pol ostre, pol gladke moke

mleko

ščep soli

panceta

4 češnjevi paradižniki

mocarela

2 stroka česna

oljčno olje

Beljaka stepemo. V skledi zmiksamo rumenjake z moko, mlekom in ščepom soli. Testo mora biti gosto kot za praženec. Previdno vmešamo beljaka in damo testo počivat v hladilnik za pol ure. Medtem na oljčnem olju prepražimo narezano panceto, na četrtinke narezan češnjev paradižnik in na lističe narezan česen. Damo na stran, da se ohladi. V testo zamešamo spražene sestavine. V ponvi  (isti, v kateri smo pražili sestavine) segrejemo oljčno olje in vanjo vlijemo testo. Ko se na spodnji strani primerno speče, ga previdno prestavimo na ravno pokrovko, ponev obrnemo nanjo in spet nazaj, tako da nespečena polovica pristane v ponvi. Spečemo še na drugi strani, na omleto denemo koščke mocarele, da se stopijo in postrežemo.

Puranovi zrezki v smetanovi omaki

Dolgo je že tega, ko je bila to ena izmed redkih jedi, ki smo jih lahko imeli doma na jedilniku. Razlog je bil omejen nabor jedi, ki sta jih hčeri, ko sta bili majhni, sploh jedli. Ne spomnim se več natančno, kaj vse je spadalo v ta nabor, gotovo so to bili špageti bolonjeze, pa še kakšna druga vrsta testenin z nezapleteno omako. Verjetno tudi čevapčiči in kakšna torta oblike junakov iz risank, ki se mi potem smilili, ko smo ga morali rezati, čeprav je bila samo torta. Enkrat je bil Filip. In potem so nekega dne hčere povsem presenetile, ko smo bili za prvomajske praznike v nekem hotelu na obali hrvaške Istre in sem si belila glavo, kaj bodo sploh jedle. V samopostrežnem meniju sta si na krožnike dali boranijo ali nekaj podobnega: »To mi jemo u vrtcu.« V sanjah si ne bi mislila. Gotovo smo mame tiste, ki preveč kompliciramo.

Zdaj teh zrezkov gotovo ne bi več jedli, ker se zdravo prehranjujeta.

V povezavi s to jedjo se spomnim tudi prijateljice, ki mi je v študentskih letih prvič pokazala umetnost nje priprave. Poleg tega je odlično pripravljala tudi namaz iz smetane, gorgonzole in orehov.

Fotografija ni najboljša, težko je namreč z gospodinjskih fotoaparatom narediti neomledno fotografijo samih svetlih eksponatov.

oljčno olje

zrezki iz puranovega fileja (v originalu je bil puran)

sladka smetana

tanke rezine sira

sol, poper

muškatni orešček

Zrezke spečemo na oljčnem olju in pazimo, da jih dobro prepečemo (perutnina). Ko jih pečemo na drugi strani jih rahlo posolimo in popopramo. Na zrezek položimo tanko rezino sira in vse skupaj zalijemo s primerno količino sladke smetane. Po siru posujemo še muškatni orešček. K tej jedi se najbolj prileže pire krompir. In kozarček belega.

Špageti s kozicami

Jedi si je zaželel John, ko je nekega dne slišal od svoje mame, kako slastna je bila. Omaka mora biti preprosta, brez posebnih začimb, da lahko okusimo prefinjen okus morskih rakcev.

Če uporabimo zamrznjene kozice, jih prej odtalimo v vodi in dobro popivnamo s papirnimi kuhinjskimi brisačami. Zamrznjene še z nekaj ledu nam namreč preprečijo praženje, ki pa je na začetku nujno potrebno, da ima jed pravi okus in vonj.

špageti

kozice – sveže ali zamrznjene

oljčno olje

česen

suhi paradižnik (zelo malo, samo za začimbo)

peteršilj

malo belega vina.

Na hladno oljčno olje denemo na kolobarčke narezan česen in ga pražimo samo malo, toliko da zadiši, a da se ne prežge. Dodamo osušene kozice, premešamo, potem še na drobno sesekljan sušen paradižnik in peteršilj. Malce pražimo in dodamo malo belega vina. Pokuhamo za nekaj minut, toliko da skoraj vse vino povre in dodamo špagete, ki smo jih kuhali kakšno minuto manj in se do konca skuhajo skupaj z omako in vsrkajo njen omamen okus. Na koncu vmešamo še malce svežega peteršilja.

Zraven pa kozarček malvazije.

Losos v ponvi

V tem blogu smo že pripravili takšnega s sezamovo skorjico. Tale pa je povsem natur. Na hitro spečen. 

lososov file s kožo

malo oljčnega olja

Lososov file razrežemo na približno 4 cm široke kose. Močno razgrejemo teflonsko ponev, nanjo denemo nekaj kapelj oljčnega olja in nato še položimo fileje s kožo navzdol. Pečemo jih na vsaki strani dve minuti, tako da ostanejo v notranjosti še nekoliko surovi.

Pečen krompir z rdečo papriko

Tako pripravljen krompir je odlična priloga k mesu, pečenem na žaru ali v ponvi. Za vegetarijance pa je lahko kot samostojna jed, ki je odlična v kombinaciji z zeleno solato.

Tokrat sem dodala tudi sladek krompir, ki pa ni nujna sestavina te jedi. Dovolj sta krompir in paprika.

oljčno olje

krompir

sladek krompir

rdeča paprika

timijan

sol

V ponvi segrejemo oljčno olje, dodamo narezan krompir (kosi veliki cca. 2-3 cm v vse smeri) in pokrito pečemo cca. 5 minut. Dodamo še na podobno velike kose narezan sladek krompir in na trakove narezano papriko. Pečemo še 10 minut, medtem krompir večkrat premešamo. Dodamo timijan in pečemo, dokler krompir ni mehak. Med pečenjem seveda večkrat premešamo. Pred serviranjem posolimo.

Bananine palačinke

Najprej sem si zaželela tajske palačinke, ker pa je priprava malo bolj zahtevna in terja več časa, sem se odločila za tele bolj ameriške. Lahko bi jih naredila tudi samo iz pretlačenih banan in jajc, pa sem raje ostala pri klasiki.

1 banana

1 jajce

malo moke

malo mleka

ščep soli

Testo zmešamo s paličnim mešalnikom. Moke in mleka dodamo po občutku, da dobimo ravno prav gosto maslo za palačine. Majhne palačinke spečemo na kosmih masla. Pečene prelijemo z javorjevim ali kakšnim drugim sirupom, lahko pa jih namažemo z marmelado ali stopljeno čokolado in stepeno smetano. Tudi z nutelo bi šlo.

Sirloin steak

Moram priznati, da sem se priprave tega stejka lotila bolj naključno. Kupiti sem sicer želela meso za biftek in v trgovini vzela že dodobra uležano pakirano meso s težo primerno za dva. Ko sem ga odprla, sem videla, na v paketu ni dveh biftekov, ampak velik stejk, povezan s špago. Šele potem sem odkrila, da je na embalaži pisalo, da gre za sirloin, t.j. šimbas in po nekaj guglanja ugotovila, da se ga peče na žaru v kosu in potem razreže. Pravzaprav se je lepo izteklo – pripravila sem meso nekoliko drugače kot običajno. Tako pripravljeno meso ponavadi naročimo Puli Pinota v Žminju.

uležan šimbas

malo oljčnega olja za ponev

sol

poper

Meso posolimo in popramo po obeh straneh. Denemo ga na vročo ponev, ki smo jo prej samo na tanko namazali z oljčnim oljem. Stejk pečemo 4 minute na vsaki strani, potem ga še za nekaj minut odložimo na krožnik, kjer ga bomo razrezali na pol centimetra široke rezne. Odlično.