Pudingova šarlota

To torto sem pripravila za moje nečake, ki zaradi dietnih razlogov ne smejo uživati jedi, ki vsebujejo jajca. Navdih za tovrstno torto sem našla v ruski šarloti, ki pa je nekoliko manj dietična – vsebuje jajca in mislim, da tudi mandlje. Je pa krema pripravljena iz pudinga, biskvitni del pa nadomeščajo piškoti. V moji različici so uporabljeni keksi Plazma, ki so prav tako brez jajc.

Torto lahko pripravite s katerimkoli okusom pudinga.

Za premer 22 cm

keksi Plazma

1 vrečka čokoladnega pudinga

3 žlice sladkorja

½ litra mleka

3 lističi želatine

malo mleka za piškote

Želatino namočimo v hladni vodi. Model za torto obložimo s peki papirjem. Dno obložimo s plazma piškoti in jih namočimo z mlekom. Puding skuhamo po navodilu na vrečki in vanj vmešamo odcejene lističe želatine. Če bi radi bolj čokoladen okus vmešamo še rebrce ali dva temne čokolade. Polovico pudinga polijemo po piškotih. Nanje naložimo še eno plast piškotov in prelijemo z drugo polovico pudinga. Model prekrijemo z alu folijo in torto denemo v hladilnik, da se ohladi. K torti prija sveže stepena smetana.

Puranovi zrezki v smetanovi omaki

Dolgo je že tega, ko je bila to ena izmed redkih jedi, ki smo jih lahko imeli doma na jedilniku. Razlog je bil omejen nabor jedi, ki sta jih hčeri, ko sta bili majhni, sploh jedli. Ne spomnim se več natančno, kaj vse je spadalo v ta nabor, gotovo so to bili špageti bolonjeze, pa še kakšna druga vrsta testenin z nezapleteno omako. Verjetno tudi čevapčiči in kakšna torta oblike junakov iz risank, ki se mi potem smilili, ko smo ga morali rezati, čeprav je bila samo torta. Enkrat je bil Filip. In potem so nekega dne hčere povsem presenetile, ko smo bili za prvomajske praznike v nekem hotelu na obali hrvaške Istre in sem si belila glavo, kaj bodo sploh jedle. V samopostrežnem meniju sta si na krožnike dali boranijo ali nekaj podobnega: »To mi jemo u vrtcu.« V sanjah si ne bi mislila. Gotovo smo mame tiste, ki preveč kompliciramo.

Zdaj teh zrezkov gotovo ne bi več jedli, ker se zdravo prehranjujeta.

V povezavi s to jedjo se spomnim tudi prijateljice, ki mi je v študentskih letih prvič pokazala umetnost nje priprave. Poleg tega je odlično pripravljala tudi namaz iz smetane, gorgonzole in orehov.

Fotografija ni najboljša, težko je namreč z gospodinjskih fotoaparatom narediti neomledno fotografijo samih svetlih eksponatov.

oljčno olje

zrezki iz puranovega fileja (v originalu je bil puran)

sladka smetana

tanke rezine sira

sol, poper

muškatni orešček

Zrezke spečemo na oljčnem olju in pazimo, da jih dobro prepečemo (perutnina). Ko jih pečemo na drugi strani jih rahlo posolimo in popopramo. Na zrezek položimo tanko rezino sira in vse skupaj zalijemo s primerno količino sladke smetane. Po siru posujemo še muškatni orešček. K tej jedi se najbolj prileže pire krompir. In kozarček belega.

Marmorni kolač

Marmorni kolač po tem receptu sem spekla že dolgo nazaj, a nikoli nimam dovolj časa, da bi recept spisala za objavo na blogu. S to zamudo zapisi najbrž zgubijo kar nekaj sočnosti, ker so misli, ki so me obhajale med peko že nekje daleč.

Recept sem našla nekje na spletu in ga priredila malo po svoje. V originalnem receptu je samo olje, nič masla. Potem samo mleko, nič smetane. Dvakrat več sladkorja, manj kakava in brez ruma.

4 jajca

½ jogurtovega lončka oljčnega olja

½ jogurtovega lončka stopljenega masla

½ jogurtovega lončka mleka

½ jogurtovega lončka sladke smetane

1 jogurtov lonček sladkorja

2 vaniljina sladkorja

naribana lupinica 1 limone

3 jogurtovi lončki moke

½ pecilnega praška

5 žlic kakava

pokrovček ruma

Penasto umešamo jajca, sladkor, vaniljin sladkor in naribano limonino lupinico. Med stepanjem počasi vlivamo olje, stopljeno maslo, mleko in smetano. Po žlicah dodamo še moko, pomešano s pecilnim praškom. Polovico testa zlijemo v pomaščen in pomokan model, najbolje v tistega z luknjo na sredini. V drugo polovico vmešamo kakav in še to zlijemo v pekač. Pečemo pri 200 stopinjah 45 minut. Preizkusimo z nožem ali zobotrebcem, če je kolač pečen. 

Špinačni njoki v rdeči omaki

Ko kuham kakršnokoli rdečo omako, se spomnim škampov »v ta rdeč omak«, ki smo jih užili v Beogradu v neki imenitni restavraciji z nekim veleposlanikom, ki je preprosto užival v tej jedi. Tu pa gre bolj za preprosto jed. Za domače njoke v paradižnikovi omaki. Ki pa niso nič manj slastni od tiste jedi iz Beograda. Nasprotno. Še bolj.

domači njoki

oljčno olje

česen

sveži češnjev paradižnik in paradižnikova omaka iz konzerve ali

češnjevi paradižniki iz konzerve

oljke

malce sušenega paradižnika za začimbo

sveže mediteranske začimbe (origano, timijan, bazilika)

peteršilj

poper

sol

parmezan

Na oljčnem olju prepražimo česen, toliko da zadiši, a se ne prežge (to je zelo pomembno za okus omake). Dodamo oljke in na četrtinke narezane češnjeve paradižnike in omako. Začinimo in kuhamo kakšnih dvajset minut. Omako prelijemo preko kuhanih domačih špinačnih njokov. Na vse skupaj naribamo parmezan. Uživamo.

Recept za domače njoke najdete v prejšnjem blogu.

Špinačni njoki

Vedno, ko mi ostane pire krompir v kakršnikoli kombinaciji, naredim njoke. Ne sicer tistih orto, ki so zgneteni iz krompirja, kuhanega v lupini, ampak njoke, ki pač lahko nastanejo iz krompirja, pomešanega z mlekom in maslom. Tokrat je bila v pire zamešana še sesekljana špinača. Domači njoki so pač vedno odlična priloga.

pire krompir

nasekljana špinača

jajce

ravno prav moke (ostre, lahko pa malo mešane)

Vse skupaj zgnetemo v testo, ki je primerno mehko in se ne lepi več na roke. Naredimo klobasice, ki jih narežemo na njoke. Denemo jih v krop in ko po nekaj minutah priplavajo na plano, so gotovi.