File škarpine v pečici z zelenjavo

Tu na celini je težko dobiti zares svežo ribo, zato se včasih raje odločimo kar za kvalitetno zamrznjene fileje ribe. Seveda riba ni tisto, kar je, če je sveža. A, če bi imela na razpolago svežo ribo, se ne bi odločila za fileje, ampak bi jo v pečico porinila celo.

Škarpina je odlična za peko v pečici, saj je bolj mastna riba in zato spusti več svojih sokov, ostane pa tudi bolj sočna od kakšne bolj puste vrste.

fileji škarpine

oljčno olje

sladek krompir

korenje

bučka

koromač

češnjevi paradižniki

čebula

nekaj strokov česna

nekaj oljk

krompir

½ litra bele malvazije

V naoljen pekač najprej naložimo narezano korenje, krompir in sladek krompir in pečemo 20 minut na 180 stopinjah.  Kožo ribjega fileja nekajkrat diagonalno zarežemo. Dodamo še preostalo narezano zelenjavo, cele stroke česna in oljke, fileje pa na zelenjavo položimo s kožo navzgor. Pečemo 10 minut, nato zalijemo z malvazijo in pečemo še kakšnih 10 minut. 

Azijski ajdovi rezanci z gobami

Lotila sem se še azijske različice. Prejšnjikrat, ko sem pripravljala slovensko (gorenjske gobe, ajda pa je itak naša), si je John namreč zamislil azijsko varianto. Tako nekako sva si jo zamislila.

Za 4 osebe

320 g ajdovih špagetov

kokosova mast

20 dkg piščančjega fileja

1 srednja čebula ali pol večje

4 stroki česna

20 dkg gob

2 jajci

sol

poper

nekaj čilija

sojina omaka

Na kokosovi masti v voku prepražimo nasekljano čebulo in čilijeve kolobarčke, dodamo na lističe narezan česen in na tanke rezine narezan piščančji file. Prepražimo in dodamo še narezane gobice, sol in poper. Dušimo dvajset minut do pol ure, odvisno od vrste gob. Omako pomaknemo vstran in prepražimo še razžvrkljana jajca. Pražena jajca razkosamo in jih vmešamo v omako. V kuhano omako stresemo odcejene ajdove špagete in premešamo. Začinimo še s sojino omako.

Petstota objava živakuha (medblog)

Za petstoto objavo pa se spodobi napisati en medblog, ali ne? Če vzamemo kuharsko materijo je to pravzaprav že šeststota. V sestrskem blogu živashranjuje namreč lahko najdete shranke in opise živil, kar pa je v bistvu tudi področje kuhe. Sem že razmišljala, da bi ju združila, ampak zaenkrat sem se zadovoljila le z medsebojnimi linki.

V dosedanjih objavah je nekaj manj kot petsto receptov, vmes namreč najdete tudi kakšen medblog ali dva. Zagotovo najbolj obiskan je tisti, kjer živazažgehrano, kjer se mi je zgodilo podobno kot Julie Child, le s to razliko, da se mi zdi, da jo je ona zažgala namerno zaradi atraktivnosti posnetka, saj je skoraj neverjetno, da bi se to zgodilo med namenskim snemanjem oddaje. Meni pa se je to pripetilo kot marsikateri gospodinji, ki hoče urediti več stvari hkrati in pozabi na pečico.

Sicer pa so zapisani recepti vsakdanjih jedi, ki sem jih skuhala za družinske obroke ali obisk prijateljev. Nekaj je tudi jedi mojih bližnjih prijateljic, večinoma iz jedilnika naših skupnih druženj. Torej vsaka jed je bila resnično pripravljena in je recept preizkušen. Vedno je poleg tudi slika, kajti po moje ni prave kuharske knjige brez slik. Razen Ivačičeve seveda. Slikam vedno z navadnim turističnim fotoaparatom, že kaj nekaj let starim, objekti pa niso umetelno osvetljeni. Torej tako, kot je. Zato upam, da mi bralci ne zamerijo slabše kvalitete slik.

Zakaj sem začela s tem blogom? Predvsem zaradi hčera, da lahko tudi na oddaljenih lokacijah pridejo do receptov za domačo hrano. Potem zaradi mame, ki jih z veseljem bere. Zaradi Johna, ki me je k temu nagovarjal. In zaradi prijateljic, ki tu pa tam pokukajo vanje, ne pa toliko, da bi našle hint za rojstnodnevno darilo (to bo vedno teže, ker se recepti množijo). In tudi zaradi vseh, ki pri iskanju receptov, zaidejo v moj blog in si upam tudi kaj pomagajo z njim.

Porova kremna juha

Ali kot povejo Novakovi, Vichyssoise oz. potage Parmetier. Prav pri njih sem namreč našla ta čudoviti recept za popolno porovo juho. Brez posebnih začimb, le s soljo in poprom. Novakovi skupaj s porom pražijo še čebulo, po njej pa na koncu posujejo še drobno narezan drobnjak. Moja pa je malce prilagojena.

Za 4 osebe

1 por

3 krompirji

50 g masla

2 žlici oljčnega olja

sol, sveže mlet poper

2 dl mleka

Na stopljenem maslu in oljčnem olju prepražimo na tanke rezine narezan krompir, da se zlato opeče. Dodamo še por narezan na kolesca. Še malo pražimo, potem pa vse skupaj zalijemo z vodo, da prekrije zelenjavo. Kuhamo, dokler se sestavine ne zmehčajo, kakšnih deset minut. Solimo in popramo. Juho sesekljamo s paličnim mešalnikom, nato vanjo dodamo še mleko in juho še enkrat zavremo. Izjemno.

Bučni njoki v masleni omaki s parmezanom

Njoke je izdelala mlajša hči po receptu iz »Toplo priporočam« (spodaj je kar prepisan). Tam so pripravljeni z bolj softicirano omako – s tervizianom in pinjolami. Jaz pa sem jih tokrat pripravila le z maslom in parmezanom. Zato ker so bili njoki le ena izmed toplih predjedi in so bili bolj za pokušino. Pa še njihov intrinzični okus je prišel tako bolj do izraza.

Za 4 osebe                

Testo za njoke

1 buča hokaido

1 jajce

150 g parmezana

približno 30 žlic moke

muškatni orešček

Neolupljeno bučo narežemo na kose, velike približno 1,5 cm, obilno solimo in popramo, pokapamo z oljčnim oljem in damo v pekač. Pečemo pri 180 stopinjah kakšne pol ure, oziroma toliko časa, da se zmehča. Prestavimo jo v posodo in zmeljemo s faličnim mešalnikom. Dodamo jajce, parmezan, muškatni orešček in moko po žlicah. Oblikujemo hlebčke, jih na dobro pomokani površini razvaljamo v klobase, te pa narežemo na manjše njokce.

Omaka

maslo, oljčno olje

nariban parmezan

Razpustimo maslo, odstavimo in dodamo nekaj kapelj boljšega oljčnega olja. V kozico stresemo še njoke in potresemo parmezan. Vse skupaj premešamo in postrežemo.

Količine masla namenoma nisem zapisala, da ga ne bi bilo preveč. Dodamo ga ravno prav, da objame njoke. Ni ga hujšega, kot če testenine plavajo v maslu, kot sem jih dobila postrežene za opoldansko malico v eni izmed koč v Obertauernu.