Fižolovi njoki s parmezanom

 

Če nam je od kmečke pojedine ostalo kaj matevža, ga lahko koristno uporabimo in pripravimo fižolove njoke. V tem primeru ga samo zamesimo s primerno količino ostre moke.

Seveda jih lahko pripravimo tudi iz osnovnih sestavin. Nekateri bralci boste nezadovoljni, ker ne bom navedla količin, a jih preprosto ne vem. Vedno zamesim testo za njoke po občutku.

kuhan fižol

kuhan krompir

ostra moka

sol

parmezan

Odcedimo kuhan fižol in kuhan krompir in ju pretlačimo skupaj. Dodamo ščep soli, če nismo že prej solili vode, v kateri sta se kuhala krompir in fižol. Dodamo primerno količino ostre moke, da dobimo testo svilnatega otipa, ki se ne lepi več na roke. Na deski iz testa oblikujemo dolge, za prst debele klobasice in jih narežemo na centimeter do dva dolge njoke. Njoke skuhamo v kropu, gotovi so ko priplavajo na površje. Običajno po kakšnih dveh minutah. Odcedimo jih in na krožniku posujemo s parmezanom.

Tarvisiano z mozzarelo in parmezanom

Hitra hrana. Čeprav to ni. Lahko topla predjed, lahko tudi za glavno jed, če se ne bi radi preveč najedli. Tokrat sem zraven ponudila fižolove njoke.

treviški radič

mozzarela

parmezan

sol po okusu

Liste treviškega radiča položimo na peki papir. Nanje denemo kosme mozzarele in še preko njih naribamo parmezana. Porinemo v pečico, ogreto na 180 stopinj in pečemo nekaj minut, toliko da se mozzarela razpusti in parmezan zapeče.

Veganska maroška

 

»Maroško« običajno pripravljam z govejim mletim mesom. Recept lahko najdete v tem blogu. Tokrat pa sem poskusila še z vegansko različico. Izjemno.

Za 6 oseb

Polnilo

olivno olje

1 čebula

100 g čičerike

1 dl riža arborio

sveži listi koriandra ali svež peteršilj + posušeni koriandrovi listi

sol

poper

Zelenjava

rdeča paprika

zelena paprika

3 čebule

3 paradižniki

1 bučka

10 strokov česna

čili

lahko nekaj češnjevih paradižnikov

Paradižnikova omaka

2 l pasiranega paradižnika (v steklenici)

zmleta koriandrova semena

zmleti klinčki

cimet

3 žličke rjavega sladkorja

sol

Priloga

Kuskus

Rozine po okusu

Navedenih sestavin in količin ni treba jemati zelo strogo. Zelenjavo za polnjenje lahko izberemo po lastnem okusu. Tudi količine prilagodimo velikosti zelenjave in jedcem.

Čičeriko namočimo že na predvečer, lahko tudi zjutraj, naj se namaka vsaj nekaj ur.

Najprej pripravimo sestavine za polnilo. Riž skuhamo v rahlo osoljenem kropu v razmerju 1:2. Na olivnem olju prepražimo sesekljano čebulo, da ostane svetla. Odstavimo. Skupaj zmešamo sesekljano čičeriko, riž in nasekljane liste svežega koriandra, ki pa jih lahko nadomestimo s svežim peteršiljem in posušenimi koriandrovimi listi. Popramo in solimo in še enkrat premešamo.

Velik pekač pokapljamo z oljčnim oljem. Naj naložimo četrtinke očiščenih paprik, na kolute narezane in izdolbene bučke, prepolovljene in izdolbene čebule ter paradižnike, prav tako prepolovljene in izdolbene. Med to zelenjavo naložimo še cele stroke česna, večje kose čilija in češnjeve paradižnike (če so nam ravno pri roki, ni pa nujno). Izdolbeno zelenjavo napolnimo s polnilom. Pekač denemo v pečico, ogreto na 180 stopinj za kakšne pol ure (opazujemo, da je zelenjava s polnilom lepo zapečena).

Medtem ko se peče zelenjava, se lotimo paradižnikove omake. Na olivnem olju prepražimo na majhne koščke narezane ostanke izdolbene zelenjave (čebula, bučka). Dodamo pasiran paradižnik, tudi preostanek paradižnika od dolbenja. Začinimo s cimetom, klinčki, koriandovimi semeni, rjavim sladkorjem, soljo in poprom. Kuhamo.

Zelenjavo v pečici zalijemo s paradižnikovo omako in pečemo še kakšnih petnajst minut.

Medtem skuhamo kuskus. Denemo ga v vrelo, že odstavljeno vodo, v razmerju kot je zapisano na vrečki. Pokrijemo in pustimo deset minut, da se napije. Če imamo radi rozine, jih primerno količino dodamo v vodo, skupaj s kuskusom.

Tunin tatarec

 

Izjemno fajn večerja je bila. Tunine za steake ob kosilu je bilo preveč in pustila sem je nekaj, da bi za večerjo pripravila tunin karpačo. Tega sem že večkrat, spomnila pa sem se, da se še nisem lotila tatarca. Na spletu sem pogledala nekaj receptov in se odločila za svojega.

sveža tuna (lahko tudi odmrznjena, če je bila zamrznjena zelo sveža)

malo čebulice

kapre

peteršilj

nekaj lističev svežega timijana

malo peteršilja

malo naribane limonine lupinice

nekaj kapelj soka limone

oljčno olje

gorčica

poper

Tuno drobno sesekljamo z ostrim nožem. Ob tem odstranimo morebitne kite in kožice. Vse preostale sestavine izjemno drobno nasekljamo in jih dodamo tuni. Količine naj bodo majhne, dodajamo jih glede na okus, pazimo da kakšna izmed njih ne prevlada. Torej z občutkom. Vse dobro premešamo, dodamo še malce gorčice in oljčnega olja. Še enkrat dobro premešamo. Postrežemo z opečenim belim kruhom, ki ga lahko pokapljamo z oljčnim oljem.

Sijajno.

 

Solata Waldorf

To je ena izmed jedi iz kuharske knjige, ki sem jo dobila od dedka v rani mladosti. V opisu ob receptu je zapisano, da solata prihaja iz kuhinje hotela Waldorf Astoria. Po osnovnem receptu vsebuje samo zeleno, jabolka, orehe in majonezo. V kuharski knjigi je dodan še limonin sok in nekaj sladke smetane. Jaz pa sem si solato danes zamislila nekoliko drugače, brez majoneze in smetane (da bi bilo bolj zdravo), dodala pa sem rezine Rokeforja.

Tole tipkam še vsa dišeča po zeleni, ki je s svojim značilnim vonjem napolnila kuhinjo, pa tudi moje nosnice in dlani. Mene ne moti, vonj in okus zelene, še posebej stebelne, mi je drag, ima nekako orehov pridih. Zelene sem namreč imela obilo, kosi stebelne, ki jih dobimo dandanes v trgovinah so izjemno veliki. Tako sem iz stebel nekaj juter zapored naredila smuti, nekaj stebla sem porabila za solato Waldorf, iz preostanka z listjem pa skuhala juho iz stebelne zelene, za katero recept najdete v tem blogu.

stebelna zelena

čvrsto jabolko

orehi

rokefort

Steblo zelene narežemo na pol centimetrske rezine, jabolka na dvomilimetrske, orehova jedrca pustimo takšna kot so, rokefort pa na primerno velike paličice. Vse pomešamo in pojemo s kozarcem šampanjca.

Naj dodam iskrico F. Scotta Fitzgeralda, ki je bila objavljena pred nekaj dnevi v Delu: "Preveč česarkoli je slabo, a preveč šampanjca je ravno prav."