To je tako pogosta in preprosta priloga, da jo zna pripraviti praktično vsak, še tako neuki kuhar in jo zato težko najdemo v kuharskih knjigah. Še v Ivačiču je opisana le priprava različic krompirjevega piréja z dodatkom druge zelenjave, ni pa opisa osnovnega recepta. Iz Dušanove kuhinje se spominjam zapečene različice pireja z dodatkom jajc, šunke in morda še česa. Na jedilniku je bil poimenovan kot pommes château, čeprav pod tem imenom v receptih najdemo olupljen krompir, spečen na maslu. V Vrbincu plodovi v piréju niso označeni samo kot zmečkani, ampak tudi kot razkuhani, čemur bi oporekali strokovnjaki za pripravo te jedi. Po Gurmanu se moramo celo truditi, da gomoljev ne bi razkuhali in vsled tega v hladno vodo pristavimo približno enako velike gomolje, po tem ko so kuhani, pa vodo odlijemo in pred lupljenjem pustimo še nekaj minut, da iz njih izpari. Po istem viru chefa Albert in Michel Roux svetujeta, da skupaj s krompirjem kuhamo četrt limone, ki preprečuje, da bi se krompir razkuhal. Pravzaprav sem v teh receptih prvič opazila, da krompir za piré kuhamo neolupljen. Doma smo ga v ta namen vedno kuhali olupljenega in narezanega. Po teh virih krompir, po tem ko ga pretlačimo, med vlivanjem mleka mešamo s šibo, celo tako močno, da nas zaboli rama. Dobiti moram namreč nekako spenjeno substanco. Kar se tiče pireja, pa ne smem pozabiti omeniti mladostnih spominov na takrat moderne knor kosmiče za pire iz vrečke.
Še nekaj mi je prišlo na misel skoraj štiri leta po tem, ko sem napisala tale blog. Moram namreč ohraniti izročilo mojega ateka in napisati, da je to tučkan krompir. Če prevedem iz štajerščine zmečkan. Tako ga je namreč vedno poimenoval. Tučkan. In kar nekaj časa sem rabila, da sem poguglala ta izraz in potrdila moj spomin. V slovarjih namreč najdemo le tuckati, nekj v smislu, da mačka tucka miš, ali pa pri naših južnih sosedih razlage v smislu tucanja. To pa veste kaj je. Moj ata je torej jedel tučkan krompir, nisem pa našla razlage, od kod prihaja ta štajerski izraz. Iz nemščine, kot večina izrazov v štajerskem narečju, ne. Mogoče pa kaj iz prekmurščine. Moram razsiskovat naprej.
Še nekaj mi je prišlo na misel skoraj štiri leta po tem, ko sem napisala tale blog. Moram namreč ohraniti izročilo mojega ateka in napisati, da je to tučkan krompir. Če prevedem iz štajerščine zmečkan. Tako ga je namreč vedno poimenoval. Tučkan. In kar nekaj časa sem rabila, da sem poguglala ta izraz in potrdila moj spomin. V slovarjih namreč najdemo le tuckati, nekj v smislu, da mačka tucka miš, ali pa pri naših južnih sosedih razlage v smislu tucanja. To pa veste kaj je. Moj ata je torej jedel tučkan krompir, nisem pa našla razlage, od kod prihaja ta štajerski izraz. Iz nemščine, kot večina izrazov v štajerskem narečju, ne. Mogoče pa kaj iz prekmurščine. Moram razsiskovat naprej.
2 krompirja na osebo
maslo
mleko
kisla smetana
sol
Krompir olupimo, narežemo in ga denemo v hladno vodo. Tako pripravljen lahko tudi nekaj časa počaka, če zaradi logistike v kuhinji krompir lupimo in režemo vnaprej. Vodo posolimo in kuhamo dokler krompir ni kuhan (običajno 20 minut od takrat, ko zavre). Odtočimo vodo, dodamo maslo in pretlačimo. Dodamo še vroče mleko dodajamo, da dobimo pire želene mehkobe. Solimo po okusu. Doma smo vedno dodali še nekaj kisle smetane, jaz pa se pri pripravi velikokrat izognem maslu. Tudi Novakova kuhata že olupljen in razrezan krompir. Pretlačenemu dodata le maslo in sladko ali kislo smetano.
Ni komentarjev:
Objavite komentar