Špageti haricot vert

Že dolgo sem si ogledovala recept v Novakovih. Je nekako poseben in zato vabljiv. Skupaj stročji fižol, krompir in pesto, podoben genoveškemu. Pa sem imela oni dan na zalogi ravno prave sestavine in mi še v trgovino ni bilo treba. Vsi jedci so bili navdušeni.

Za 4 osebe

400 g špagetov

2 večja krompirja

¼ kg stročjega fižola

1 kozarček genoveškega pesta:

nekaj vejic bazilike

40 g pinjol

1 strok česna

1 dl olivnega olja

sol

nariban parmezan

Vrelo vodo osolimo in vanjo vsujemo očiščen in narezan stročji fižol. Ko mu manjka še toliko minut, kolikor potrebujejo za kuho špageti, jih dodamo k fižolu. Vzporedno skuhamo olupljen in na kockice narezan krompir. V skledi zmešamo odcejene špagete s fižolom in krompir z malo oljčnega olja. Dodamo še pesto in premešamo.

Genoveški pesto smo v tem blogu že pripravljali. Gotovo pa je enostavneje za vas, če vam povem, da vse sestavine strete in zmešate v možnarju. Lahko pa tudi v sekljalniku. Oboje se bo izšlo.

Preliv iz joste

Da ne bi jedli pudinga ali sladoleda vedno v enakih kombinacijah, si lahko v času, ko zorijo joste, privoščimo preliv iz tega zanimivega sadja. Josta je križana iz borovnic in kosmulje. Ima barvo in del okusa od borovnic, oblika in kanček kislosti pa spominjata na kosmuljo.

josta

sladkor

rdeče vino

V skledo denemo očiščeno josto in sladkor po okusu. Na majhnem ognju malo premešamo, dolijemo malo rdečega vina (pri nas je bil domači merlot cabernet) in kuhljamo, da se preliv malce zgosti. Prelijemo ga preko pudinga, sladoleda, panakote in še marsičesa. Res odlično dopolnilo.

Če nismo porabili vsega, lahko nadaljujemo kuhanje v marmelado iz joste.

Posiljeno zelje

Hitro pripravljena zelenjavna priloga. Posebej, če v hladilniku ni bilo druge zelenjave, zelje smo pač imeli, ker nam, zavito v krpo v polivinilni vrečki, zelo dolgo zdrži. In prav to se nam je zgodilo, ko smo razmišljali še o zelenjavni prilogi k polpetom in ajdovi kaši.

Z 4 osebe

olivno olje

1 čebula

4 stroki česa

1 zeljne glave

sol, poper

kumina

Na olivnem olju prepražimo nasekljano čebulo, da postekleni, dodamo na lističe narezan česen in premešamo toliko, da česen zadiši. Dodamo na širše trakove narezano zelje, kumino, poper in zalijemo z vodo toliko, da je zelje prekrito. Posolimo. Kuhamo do mehkega in na koncu pustimo, da večina vode povre.

Ajdova kaša

Vse prevečkrat k mesu ali drugim jedem nudimo vedno iste priloge. Največkrat krompir, testenine ali riž. Ne rečem, da niso dobre in tudi meni ljube. Le včasih je treba zamenjati z včasih po krivici prezrtimi žitaricami (ajda je sicer »nepravo« žito). Po krivici zato, ker so polne bogatih hranil in hkrati odlične po okusu. 

Za 4 osebe kot priloga

120 g ajdove kaše

Za 4 osebe kot glavna jed

240 g ajdove kaše

sol

voda v razmerju 1 : 4,5 (oz. po navodilih na vrečki)

Ajdovo kašo stresemo v osoljeno vodo in jo na zmernem ognju kuhamo 10 – 15 minut. Pri zlatem polju svetujejo, da naj ajdova kaša po kuhanju še nekaj časa počiva, da vpije morebitno odvečno vodo, saj bi z odlivanjem odstranili tudi del topnih hranilnih snovi. Jaz grem pri tem še dlje. Če ostane kaj vode za odlivanje, jo uporabim pri drugih jedeh. Za omako ali juho.

Polpeti z mlado čebulo

Tile polpeti niso servirani z mlado čebulo, ampak narejeni z njo. So sicer mesni, le da sem vanje vgradila tudi mlado čebulo, vključno z njenimi zelenimi listi. Ne čisto do vrha, ampak do tam, kjer imajo še čvrsto zeleno strukturo. Tudi tovrstni deli zelenjave so namreč dobri in polni hranil. V obdobju izobilja smo se namreč navadili, da nekatere dele zelenjave preprosto zavržemo. To pa je prehranski, pa tudi kulinarični greh. Vedno porabim tudi liste od cvetače (nekateri jih zavržejo). So odlični in jih pogrešam, če jih ni poleg v cvetačni juhi ali pa ob robu cvetače, ki jo serviramo celo. Prav tako dodaten okus dajo jedi stebla peteršilja ali bazilike. Znan nizozemski kuhar za bolj okusen pire krompir skuha olupke v mleku, ki ga uporabi za pire. To je samo nekaj primerov. Drug vidik pa je, da hrane enostavno ni etično metati proč. Zaradi spoštovanja do nje, ker jo imamo. Kupujmo ravno prav in skuhajmo ravno prav. Tudi v gostilni nisem navdušena, če predme postavijo porcijo, ki jo bom stežka pojedla. Doma so me namreč naučili, da je treba vse, kar je na krožniku (ali kar si naložiš nanj), pojesti. Prej ne smeš od mizeJ

Za 4 osebe

olivno olje

1 čebula

4 stroki česna

30 dag mlete govedine

sol, poper

2 - 4 kosi kruha

mleko

4 mlade čebule

peteršilj

majaron

muškatni orešček

2 jajci

drobtine

malo moke (ni pa nujno)

Na olivnem olju prepražimo nasekljano čebulo in česen, dodamo mleto mesto in pražimo, dokler ne porjavi. Posolimo in popramo. Kruh narežemo na kocke in ga namočimo v mleku. Mleka mora biti toliko, da se vpije v kruh in, da zmes ni tekoča. Dodamo praženo meso, na kolobarčke nasekljano mlado čebulo (zgornje dele lahko narežemo na centimetrske kose), začimbe in jajci. Premešamo. Drobtin dodamo toliko, da dobimo maso, ki jo lahko oblikujemo v polpete. Polpete po želji še pomokamo, lahko pa jih povaljamo v drobtine. Spečemo jih v vročem olivnem olju. Ravno prav, da zlato porjavijo. Po peki jih zložimo na kuhinjski papir, da vpije maščobo. Mi smo jih tokrat ponudili z ajdovo kašo in posiljenim zeljem (da ni vedno isto).