Rižota z lisičkami

Lisičke so ene bolj hvaležnih gob za nabirat, ker jih zaradi rumene barve lažje opazimo, pa tudi zaradi tega ker namesto njih težko naberemo kakšno neužitno ali celo strupeno vrsto. V blogu jih lahko najdete že v fritaji in s testeninami, tokrat pa sem se lotila priprave rižote. Po spletu sem pobrskala za različnimi izkušnjami, noben recept ni bil v popolnosti to, kar sem si predstavljala pod rižoto z lisičkami, zato sem ga po posvetu z Johnom priredila po svoje.

Za dve osebi

oljčno olje

1 rumena čebula

4 stroki česna

lisičke

200 g riža

1 dl belega vina

in voda za zalivanje (v razmerju 2:1 do riža minus 1 dl)

malo majarona

sol, poper

svež peteršilj

Na oljčnem olju steklasto prepražimo nasekljano čebulo, dodamo očiščene in narezane lisičke (narezal jih je John, nekaj na manjše koščke, da lisičke oddajo več okusa, nekaj pa je pustil večjih za vizualni vtis) in še na lističe narezan česen. Posolimo, popopramo, dodamo majaron in polovico nasekljanega peteršilja. Pražimo kakšnih 5 minut, zalijemo z belim vinom in pražimo še toliko, da se vino lepo vpije v lisičke. Spraženo denemo v ponvi nekoliko na stran in dodamo riž, ki ga steklasto prepražimo. Pomešamo vse skupaj, zalijemo s preostalo količino tekočine in kuhamo, dokler riž ni skuhan. Tu je potrebno malo pazljivosti, da se nam ne bi kuhal preveč in razkuhal. Preden gremo z rižoto pred jedce, vanjo vmešamo še preostali peteršilj. Zraven ponudimo belo vino iz istih predelov, kjer smo nabrali lisičke. Okusi se tako lepo ujamejo in zaokrožijo. Skoraj, da ni boljšega (v tistem trenutku).