Pašta s tuno na belo

To je bila pravzaprav ena izmed jedi, ki sem jo »obvladala« že v letih, ko še nisem bila vešča vrtenja kuhalnice. Pravzaprav sem bila takrat bolj vešča vrtenja kijev (in morda tudi mesarice). Poleg obilice sladic, sem kuhala tudi nekaj jedi, ki niso bile zahtevne za mlado kuharico. Takrat sem belo omako s tuno pripravljala še enostavneje. Zavrela sem smetano z malo belega vina, soli in majarona in v omako zamešala tuno iz konzerve. Še malo popra in omaka je bila gotova. Tudi danes bi se je lotila tako, a sem le dodala še malce posteklenele na drobno nasekljane čebulice, pa tudi prav na drobno nasekljanega stebla brokolija. Okusi so se lepo spojili, čeprav je John spraševal, kaj so ti mali koščki v omaki.

Za to omako so najboljši metuljčki ali pa svedrčki, jaz sem tokrat uporabila istrske »fažole«.

Za 2 osebi

200 g testenin

oljčno olje

1 šalotka

½ dl suhega belega vina

1 dl sladke smetane

sol

1 konzerva tune (ni se treba ozirati na barvo plavuti)

sveže začimbe: origano, timijan, majaron (lahko pa je tudi samo suhi majaron)

Na oljčnem olju posteklenimo na drobno sesekljano šalotko, zalijemo z belim vinom, dodamo sol in začimbe ter zavremo. Dodamo sladko smetano, počakamo da vse skupaj zavre in dodamo še tuno. Premešamo in v omako stresemo odcejene testenine. Parmezan ni nujen, ker so v omaki ribe, lahko pa ga naribate preko. Nekateri brez njega pač ne morejo uživati testenin. Zraven pa kozarček taiste malvazije s katero ste zalivali.

Zdrobov narastek z rumom

Razni narastki in sufleji so vedno odlična rešitev, če si želimo srednje lahke homogene sladice, ki se topi v ustih. Seveda pomenijo tudi nevarnost, da grižljaji nenadzorovano izginjajo v naših ustih in jih pospravimo več, kot bi bilo dobro za naše zdravje.

Idejo za rum pri današnjem receptu je prispeval John. In moram priznati, da je narastku dal poseben čar. Če bi želeli narastek pripravljati brez ruma, samo zamenjajte količino tekočine, ki je namenjena rumu z mlekom. V tem primeru seveda vso mleko zavrite. Tudi rozine lahko izpustite. Večina receptov, ki sem jih našla na spletu pa za aromo uporablja limonino lupinico. Jaz je tokrat nisem dodala, ker je pač nisem imela. Različico zdrobovega narastka brez ruma in rozin lahko najdete v tem blogu, objavljena je bila januarja tega leta.

Testo za narastke lahko pečemo, ali pa kot puding kuhamo v modelu na sopari. V prvem primeru so bolj rahli, v drugem bolj pudingasto kompaktni. Tretja možnost je peka zdroba najprej - v Gurmanu sem zasledila recept, ko zdrob z jajci najprej pečejo in ga po tem zalijejo s sladkorno mlečno raztopino. Nekako tako kot pri baklavah ali kadaifu, le da je tam s sladkorjem zmešana voda. Te možnosti še nisem poskusila, velja pa se vsekakor lotiti priprave enkrat tudi po tej poti.

120 g zdroba

4,5 dl mleka

ščepec soli
60 g masla

0,5 dl ruma

rozine

4 jajca

120 g sladkorja

vaniljin sladkor

sladkor v prahu

Rozine namočimo v rumu. Mleko zavremo, dodamo ščepec soli in vmešamo zdrob. Dodamo še maslo in ob stalnem mešanju kuhamo, dokler zdrob ni kuhan (odvisno od zdroba, za čas kuhanja poglejte na vrečko). Vmešamo še rum z rozinami in ohladimo. V ohlajeno maso s stepalnikom najprej vmešamo rumenjake, nato pa ročno še sneg stepen s sladkorjem in vaniljinim sladkorjem. Maso nalijemo v pomaščen pekač in pečemo 30 minut pri 180 stopinjah. Čas pečenja je sicer odvisen od velikosti pekača in količine mase, zato le bodimo tudi malo pozorni na dogajanje v pečici. Pečen narastek potresemo s sladkorjem v prahu in še toplega ponudimo. Ni pa nič narobe, če ga pojemo tudi kasneje. Pravijo, da je naslednji dan še boljši.

Mi smo ga uživali z jabolčnim kompotom.