Pasta con salsiccia calabrese

 Testenine s kalabrijsko klobasico. 

Na prstih italijanskega škornja pri Scilli, tam kjer prideta najbliže Kalabrija in Sicilija in tam, kjer sta v času Odiseja mornarje preganjali Scila in Karibda, so utrujeni jadralci od lokalnega taksista dobili nekaj domačih mesnin, med njimi tudi mehko klobasico z mleto pikantno notranjostjo. Domačina sicer niso vprašali, kako se tej mesnini reče, niti kako bi jo bilo najbolje pripraviti.

Pa sem se je lotila sama, instinkt mi je nekako govoril, da bi jo bilo najbolje pripraviti kot omako k testeninam. Bilo je izjemno.

Če klobasica ne bi bila pikantna, bi dodala nasekljane suhe čilije, ali kaj podobnega. Poleg tega sem sklenila, da prihodnjič dodam še na drobne kockice nasekljan korenček.

/Slika pride ob naslednji priložnosti, izgleda pa podobno kot pašta z bolonjsko omako :)  /

Za 2 osebi

180 g testenin (jaz sem uporabila istrske fuže)

Oljčno olje

Mala čebula, lahko šalotka

2 stroka česna

10 dkg mehke drobno zmlete pikantne klobasice

½ dcl rdečega vina

Nekaj sesekljanega petršilja

Kosem masla

parmezan

Na oljčnem olju prepražimo nasekljano čebulo, dodamo nasekljan česen, dvakrat ali trikrat zavrtimo kuhalnico in dodamo še notranjost klobasice. Malo prepražimo in dodamo še rdečega vina in nasekljan peteršilj. Pokuhamo, da se okusi povežejo, dodamo maslo, še enkrat premešamo in v omako stresemo kuhane testenine. Premešamo in na krožniku potresemo z naribanim parmezanom. Zraven pa gre kozarček rdečega vina.

 

Torta verde da Liguria

 

Torto sem našla v marketu Coop v La Spezii, ko sva z Johnom kupovala nekaj za hitro malico. Najprej sva želela piceto, pa sem v vitrini ugledala torto con le erbe ali nekaj podobnega. Zeleno polnilo v testu kot za štrudelj. Bila je odlična, tako sem poiskala več receptov na spletu. Večina jih za polnilo uporablja blitvo, kot bučko uporabijo »trombeta di Albenga« (ker je pri nas nisem našla, sem uporabila navadno bučko). V nekaterih receptih je rikota, v drugih riž. Poleg tega sem v enem izmed receptov našla, da so dodali sir strachino. Jaz sem se odločila za rikoto in ne riž, namesto blitve, ki je nisem našla v bližnji trgovini, pa sem uporabila špinačo. Priznam, da kar zamrznjeno, ker druge rešitve v trenutku priprave ni bilo.

Testo sem zamesila sama, ker mi je bolj všeč nekoliko debelejše in zato trše. Komot uporabite v trgovini kupljeno vlečeno testo.

Se opravičujem za tole temačno sliko, a torto sem pekla zvečer in je nisem hotela slikati v bleščavi luči.

Testo

300 g ostre moke

3 dcl vode

3 žlice oljčnega olja ščepec soli

Nadev

oljčno olje

1 čebula

300 g zamrznjene špinače

1 bučka

200 g zrnatega sirčka (rikota)

40 g naribane grane padano

1 jajce

Zamesimo testo in ga damo za pol ure počivat v prozorni foliji za živila.

Medtem pripravimo ponilo. Na oljčnem olju prepražimo čebulo, dodamo naribano bučko in zamrznjeno špinačo (v originalnem receptu dodamo blanširano in sesekljano blitvo). Vse sestavine podušimo, nato pustimo, da izpari morebitna tekočina in ohladimo. V hladno zamešamo rikoto, naribano grano padano in jajce.

Dve tretjini testa razvaljamo v krogu in z njim obložimo namaščen ali s peki papirjem obložen okrogel pekač, najbolje tistega za torto s snemljivim okvirjem. Testo denemo v pekač na način, da prekrije še kakšne 3 cm stene. Nato vanj nadevamo polnilo in prekrijemo z razvaljano tretjo tretjino testa. Robove testa zapognemo preko in zatesnimo. Pito naluknjamo z vilicami.

Denemo v pečico, ogreto na 200 stopinj in pečemo 40 minut.

Če si želite pripravo tudi vizualno predstavljati, lahko pokukate na tole spletno stran. 

 

Domače tagliatelle s kozicami

Tagliatelle pripravimo po receptu iz tega bloga. Za omako naredimo neke vrste buzaro na belo. Izjemna pašta.

Za 2 osebi

oljčno olje

200 g kozic

6 slanih inčunov

4 stroki česna

peteršilj

poper

malo ostre paprike v prahu (izbirno)

1 dl malvazije

Na oljčnem olju razpustimo slane inčune, dodamo kozice, nasekljan česen in tri četrtine nasekljanega peteršilja. Če želimo bolj začinjeno buzaro, dodamo še majhen ščep ostre paprike v prahu. Malo premešamo in dodamo malvazijo. Kuhljamo dokler se testenine ne skuhajo do ravno pravšnje trdote. Na koncu dodamo še preostanek nasekljanega peteršilja.

 

Ravioli v omaki treh paradižnikov

 

Uporabila sva raviole s skuto in špinačo, ki sem jih pripravila oni dan (recept najdete v tem blogu) in jih zamrznila za nekaj dni. Takrat sem jih pripravila z maslom in žajbljem, tokrat z omako iz treh paradižnikov.

V omako sem dela še pol žličke sladkorja, a mi je bilo kasneje žal, bilo bi bolje brez.

Za 2 osebi

14 domačih raviolov

oljčno olje

mala čebulica

3 stroki česna

3 suhi paradižniki

1 konzervica paradižnikove pulpe

majhna žlička paradižnikove mezge

sol

nekaj lističev bazilike

vejica timijana

½ žličke balzamičnega kisa

parmezan

Na oljčnem olju prepražimo nasekljano čebulico, pazimo da ne porjavi. Dodamo narezane suhe paradižnike in nasekljan česen. Pomešamo in dodamo še konzervico paradižnikove pulpe. Posolimo, popramo in vmešamo še natrgane lističe bazilike in osmukamo vejico timijana. Lahko dodamo še malenkost balzamičnega kisa. Kuhljamo dokler se ravioli v sosednjem loncu ne skuhajo ravno prav. Dobro jih odcedimo, da na njih ni preostanka vode in jih denemo v paradižnikovo omako. Na krožniku nanje naribamo parmezana.

Bela torta caprese

 

Nisem se mogla upreti skušnjavi, da bi spekla še belo različico torte caprese, ko sem v Odprti kuhinji zasledila recept. Temno že najdete v tem blogu. Bela je pripravljena z belo čokolado in okusom limone. Limono sem sicer dodala, a umanjkal je limoncello, ki ga nisem imela pri roki. V originalnem receptu je kot začimba dodan tudi limonski timijan. Recept sem torej nekoliko prilagodila, v testo sem dala tudi precej manj sladkorja kot je navedeno v Odprti kuhinji, iz praktičnih razlogov pa sem uporabila nekoliko manj mletih mandljev in bele čokolade – pakiranja teh dveh sestavin sta namreč po 200 g. Temu sem prilagodila tudi količino preostalih sestavin razen jajc, ker nekoliko večja količina njih v razmerju nikakor ne more škoditi.

Za torto premera 28 cm

200 g mletih mandljev

200 g bele čokolade

180 g masla

5 jajc

naribana lupinica 1 bio limone

sok 1 limone

1 vaniljin sladkor

2 žlici sladkorja v prahu

9 g pecilnega praška

50 g jedilnega škroba

Belo čokolado skupaj z maslom raztopimo v vodni kopeli in ohladimo. Vmešamo še limonin sok. V receptu piše, da se zna zgoditi, da se bosta čokolada in maščoba ločili. Nič hudega, zmes samo premešamo.

V skledi zmešamo mlete mandlje, škrob, pecilni prašek in naribano lupinico limone.

V drugi skledi penasto umešamo jajca s sladkorji, da trojno narastejo in postanejo bledo rumene barve.

Nežno vmešamo stopljeno čokolado z maslom, nato še suhe sestavine iz druge sklede.

Testo prelijemo v s peki obložen ali kako drugače namaščen in potresen pekač za torto in pečemo v na 175 stopinj ogreti pečici 40 minut. (Jaz sem pekla 50 minut, kot je predlagal izvorni recept, a je bila peka nekoliko predolga. Morda tudi zato, ker je bila zaradi velikega premera modela za torto le ta nekoliko nižja in je rabila manj časa. Vsekakor priporočam pogledovanje v pečico in prilagajanje časa peke razmeram.)

Torta je bila kljub vsemu odlična. Celo Johnu, ki ima sicer raje manj zapečene jedi, je bila ta izvedba všeč.

 

Ravioli ricotta e spinachi, burro e salvia

 

Ravioli s skuto in špinačo v omaki iz masla in žajblja. Odkar sva z Johnom v Osterii il Vignale v La Spezii jedla nekaj podobnega za predjed, sem imela v načrtu, da se lastnoročno lotim teh raviolov. Jed sem našla na italijanskem spletu in danes sem končno lahko ujela to priložnost, da si vzamem dovolj časa za pripravo. Za pripravo tovrstne jedi je namreč treba žrtvovali del dopoldneva v kuhinji, posebej če se hkrati lotimo sladice, ki je doslej nismo pripravljali. Na vrsto je namreč prišla bela torta caprese. Dodaten čas gre za pripravo rezancev iz preostalega testa za domače testenine. Testo se namreč hitro suši, zato je treba vse preostanke od raviolov pravočasno predelati v tagliatelle.

Namesto rikote sem uporabila zrnati sir neke hrvaške mlekarne. Odlično se je obnesel.

Ob taki kuhi, ko mi ne uspe sproti pospravljati posode in kuharskih pripomočkov, se vedno spomnim Rose iz La cuccine, romana, ki se dogaja na Siciliji.

Za 24 raviolov

Testo

250g ostre moke (tip 400, v Italiji 00*)

2 jajci

1 rumenjak

ščep soli

Polnilo

250 g špinače

125 g rikote

50 g sira Grana Padano

Muškatni orešček

Sol, poper

Najprej umesimo testo, ga zavijemo v prozorno folijo za živila in ga denemo za pol ure v hladilnik.

Medtem pripravimo polnilo. Špinačo oplaknemo in blanširamo ter jo dobro odcedimo. V skledi zamešamo rikoto in nariban sir, začinimo z muškatnim oreščkom in poprom. Vmešamo še odcejeno špinačo.

S pomočjo strojčka za pripravo testenin pripravimo plahte, na katere redu navideznih kvadratkov v velikosti kakšnih 5 x 5 centimetrov denemo kupčke polnila. Testo s kupčki prekrijemo s podobno veliko plahto in raviole po robovih navideznih kvadratkov zatesnimo. Po robovih navideznih kvadratkov raviole narežemo in jih še enkrat dodobra zatesnimo.

Iz preostanka testa naredimo tagliatelle, ki jih uporabimo ob naslednji kuharski priložnosti.

Raviole skuhamo v osoljenem kropu, po mojih izkušnjah bo 15 minut ravno prav.

Medtem raztopimo maslo in vanj denemo natrgane listke žajblja. Raviole dobro odcedimo in jih denemo v masleno žajbljevo omako.

Izjemno.

 

 

*Vse o moki Vse o moki z Erikom Bačarjem (delo.si)

** Prilagam še original recept, ki ima nekaj slik, da si laže predstavljate pripravo Ricetta Ravioli ricotta e spinaci burro e salvia - La Ricetta di GialloZafferano

 

Polpeti z melancani in rdečo papriko

 

In še ena vrsta polpetov, ki so pripravljeni na podoben način kot preostali, za katere recepti so že objavljeni v blogu.

Za 8 polpetov

oljčno olje

2 čebuli

1 večji ali 2 manjša melancana

6 strokov česna

bel kruh (količina 1 žemlje)

malo mleka

majaron, muškatni orešček, svež rožmarin

poper, sol

pest peteršilja

2 jajci

drobtine

V ponvi najprej na oljčnem olju steklasto prepražimo čebulo in na trakove narezano papriko. Prepraženo odrinemo na stran in na isti ponvi (kjer ni več prav veliko maščobe) prepražimo še na tanke rezine narezane melancane, skupaj z na lističe narezanim česnom. Potem še dušimo, da se vse skupaj zmehča. Na kockice narezan kruh namočimo v toliko mleka, da se napije. Če je kruh premoker, ga raje malo ožmemo. V skledo h kruhu dodamo prepraženo zelenjavo, jajci, začimbe, nasekljan peteršilj in toliko drobtin, da lahko iz mase oblikujemo polpete. Polpete spečemo na olivnem olju in jih polagamo na kuhinjski papir, da vpije maščobo.

 

Koruzni polpeti

 

Še ena vrsta polpetov, ki so pripravljeni na podoben način kot preostali, za katere recepti so že objavljeni v blogu.

Za 2 osebi

1 kos belega kruha

malo mleka

kuhana koruza (1 konzerva)

čebula

česen

peteršilj

majaron, šetraj, timijan

sol, poper

jajce

drobtine

oljčno olje

Kruh narežemo na kocke in ga namočimo v malo mleka. Čebulo narežemo na kolobarje, česen nasekljamo in ju prepražimo na malo oljčnega olja. Poberemo ju iz olja in denemo na namočen kruh, dodamo še kuhano koruzo. Začinimo. Ko se ohladi vmešamo še razžvrkljano jajce. Drobtin dodamo toliko, da lahko oblikujemo polpete. Spečemo jih v oljčnem olju, nekaj minut na vsaki strani.

 

Rumeni curry s piščancem in gamberi

 

Vsake toliko zapaše curry.

Za 2 osebi

olje

1 konzerva kokosovega mleka

1 čebula

1 glavica česna

1 piščančji zrezek

150 g kozic

1 rumena paprika

1 rdeča paprika

1 zelena paprika

1 manjši sladek krompir

1 korenček

1 čili, če ga nimamo uporabimo pekočo papriko v prahu

sol, poper

curryeva začimba (kurkuma, ingver, koriandrova semena, koriandrovi listi)

Na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na kockice narezanega piščanca, gambere, na rezine narezan česen, lahko tudi nekaj celih strokov, na trakove narezane paprike, čili in pražimo. Dodamo še na kolutke narezan korenček in na manjše kose narezan sladek krompir. Vse še malo premešamo, začinimo in pokrijemo, da se malce poduši. Dodamo še kokosovo mleko in kuhamo kakšnih 20 minut, da se skuha piščanec in korenje. Na koncu poskusimo, če nam še kakšne začimbe manjka in dodamo.

Ponudimo z rižem, skuhanim na vodi.

 

Rahla omleta s hruškami

 

Imela sem hruške in jajca. In rabila sem sladico. Idealen je bil neke vrste sufle s pečenimi hruškami.

Za 2 osebi

hruška

1 jajce

2 žlici moke

1 žlica sladkorja

1 vaniljin sladkor

maslo za pekač

Pečico vključimo na 200 stopinj, hruško olupimo, narežemo na četrtine in izdolbemo koščičje. Manjši glinen pekač namažemo z maslom in potresem z moko. Beljak stepemo, lahko vtepemo tudi vaniljin sladkor. V drugi posodi penasto stepemo rumenjak s sladkorjem. K rumenjaku rahlo vmešamo sneg, dodamo še presejano moko. Testo vlijemo v pekač in nanj naložimo četrtinke hruške. Pečemo 10 do 15 minut, odvisno od pečice.

Češnjev štrudl

 

Eden najboljših štrudljev je to. Je pa veliko fizičnega dela z izkoščičjevanjem češenj. Tokrat sem recept povzela po knjigi z recepti za primorske slaščice Mirjam Devetak. Le sladkorja je precej manj kot v originalnem receptu. In limone je pol manj.

Vlečeno testo

300 g moke

3 žlice olja

1 žlica kisa

ščepec soli

150 ml mlačne vode

Nadev

1,5 – 2 kg češenj

100 g piškotnih drobtin

3 žlice sladkorja

1 vanilin sladkor

1 žlica ruma

1 bio limona

Iz sestavin zamesimo gladko testo. Zavijemo ga v folijo za živila in pustimo počivati pol ure.

Medtem češnjam odstranimo koščice, dodamo drobtine, sladkor, vaniljin sladkor, rum, naribano limonino lupinico in malo limoninega soka.

Testo najprej na pomokani deski razvaljamo, potem ga nategujemo na pomokanem prtu. Jaz debelih robov ne obrezujem, kar mi je ta del štrudlja eden boljših. Testo namažemo z nadevom in ga zavijemo s pomočjo prta. Položimo ga v pekač na peki papir. Pečemo v razgreti pečici 180 – 200 stopinjah 50 minut. Deset minut pred koncem peke ga premažemo z vodo.

Maroški ratatuille

 

»Maroško« običajno pripravljam tako, da izdolbene zelenjavice napolnim ali z mesnim ali vegi nadevom in jih v pečici pečem s paradižnikovo omako. Ključne za specifičen so dodane začimbe, kot so koriander, cimet, klinčki. Recepta za obe različici najdete v tem blogu.

Tudi pri ratatuillu gre za zelenjavo in paradižnikovo omako, le da so tam dodane običajno provansalske začimbe. Zato mi je prišlo na misel, da poskusim z različico ratatuilla z maroškim okusom.

oljčno olje

melancani

bučke

rdeča paprika

česen

čebula

paradižnikova pulpa

suh paradižnik

sol, poper

koriandrovi listi, lahko tudi peteršiljevi

cimet, klinčki, koriandrova semena

žlička sladkorja

50 g kuskusa na osebo

rozine

Melancane, bučke in paprike narežemo na nam všečne oblike in jih na rahlo naoljenem pekaču spečemo na 180 stopinjah. Lahko dodamo tudi kakšen strok česna. Verjetno bo kakšne pol ure dovolj, vse pa je odvisno od pečice.

Medtem pripravimo omako. Na oljčnem olju prepražimo in podušimo na drobno nasekljano čebulo, dodamo nasekljan česen, malo premešamo, toliko da česen zadiši, a ne porjavi. Dodamo narezan suh paradižnik in paradižnikovo pulpo. Solimo popramo in začinimo za nasekljanimi koriandrovimi listi (peteršiljem), cimetom ter v možnarju zdrobljenimi koriandrovimi semeni in klinčki. V omako dodamo še žličko sladkorja in jo kuhljamo kakšne pol ure. Potem proti koncu dodamo narezano pečeno zelenjavo in kuhamo skupaj 15 minut. V tem času pripravimo kuskus po receptu na embalaži. Odličen je, če mu dodamo tudi rozine (vmešamo jih hkrati s kuskusom v vrelo vodo).

 

Polpete iz bučk

 

Tokrat jih nisem pripravljala po klasičnem receptu moje mame, ki za mehčanje strukture uporablja bel kruh, še bolje bele žemlje. Čeprav belih žemelj, kot so bile včasih ni več. Manjših, puhasto mlečnih. Zdaj so to napihnjene velike žemlje enakega testa kot kajzerice. Še druga razlika v pripravi popletov je, če primerjamo z recepti za polpete v tem blogu, da so vse sestavine sveže. Sicer sem čebulo, bučke, jajčevce, paprike ipd. prej nekoliko popražila.

oljčno olje

1 srednja bučka

1 srednja čebula

2 stroka česna

1 jajce

drobtine

moka

peteršilj

majaron

muškatni orešček

poper

sol

Bučke sveže naribamo in jih nekoliko ožamemo, čebulo narežemo na tanke polkolobarčke, česen in peteršilj sesekljamo. Vse zelenjavne sestavine zamešamo skupaj z začimbami in jajcem. Dodamo primerno količino drobtin, lahko tudi malo moke in pustimo stati kakšnih petnajst minut, da se drobtine in moka napnejo. Oblikujemo polpete, polagamo jih na desko, posuto z drobtinami. Polpete ocvremo v olju, najbolje oljčnem.

 

Provansalska pašta

 

Pašta je sicer italijanska jed, a tale omaka iz provansalske zelenjave ima okus bolj po ratatuillu, pa sem ji dala raje provansalsko ime. Da jo bom laže našla v blogu čez nekaj let. Že zdaj ko brskam med svojimi recepti izpred nekaj let, se včasih začudim, ko najdem med recepti jed, za katero se ne spomnim, da bi jo opisovala. Je že tako, ko pridemo v leta in živimo v vzporednem imaginarnem stresnem svetu, svoje življenje pa živimo z avtopilotom. In še sama ne verjamem, da tale blog tipkam že skoraj deset let, sicer ne vsak dan, bolj kampanjsko tole počnem, ko se mi pojavi majhna vrzel v stresnem življenju. Po navadi pišem bloge z zaostankom (kakor tegale) in se niti več ne spomnim vseh hintov, o katerih sem med kuho razmišljala, da bi jih morala zapisati. In potem natančno pregledujem fotografijo, kaj neki sem dala med sestavine. Tako pač je. Imam pa vseeno veselje z zapisovanjem, ki me ponese stran od stresnega birokratskega sveta.

100g polnozrnatih špagetov na osebo

oljčno olje

bučka

rdeča paprika kozji rog

jajčevec

česen

nekaj žlic paradižnikove pulpe

majaron, origano, timijan

peteršilj

lovorjev list

poper, sol

Neolupljeni jajčevec narežemo podolž na tanke rezine, ga zložimo na pekač na peki papir in pečemo na 180 stopinjah toliko, da se malce posuši. Narežemo ga na tanke trakove.

Bučko narežemo na julienne, česen na lističe, papriko na kolobarje. Osmukamo majaronove, origanove in timijanove vejice. Nasekljamo peteršilj.

Na oljčnem olju prepražimo papriko, dodamo bučke in česen, še malo prepražimo, dodamo jajčevce, peteršilj in začimbe. Premešamo in dodamo še malce paradižnikove pulpe, ne preveč, le toliko da jed dobi tudi paradižnikov nadih. Popramo in solimo po okusu. Kuhljamo toliko časa, da se sestavine v omaki nekoliko zmehčajo, ne preveč, da se ne bi razkuhale. Omako zmešamo z na zob kuhanimi špageti. Zraven bi šel kozarček rdečega, lahko pa tudi rozeja.

 

Krvavica z repo

V tem blogu sem objavila že nekaj predlogov za kmečko pojedino, a vse so bile pripravljene z zeljem. Tudi matevž s pečenim zeljem sodi v to kategorijo. To pa je prva kmečka pojedina z repo. Dobra kombinacija. Blog sicer objavljam z zamudo, to je bolj zimska jed. A kaj ko v tem hitrem življenju nimam časa, da bi zapisala in objavila sproti.

krvavica

kisla repa

lovorjev list

črn poper v zrnju

Krvavice se pečejo v že ogreti pečici na 180 stopinj kakšno uro. Zadnjih pet minut peke lahko vključimo žar, da se hrustljavo zapečejo.

Kislo repo speremo pod vodo in jo skuhamo z lovorovimi listi in nekaj zrni popra.

Zraven lahko ponudimo kuhan slan krompir, zabeljen z ocvirki. Ali pa matevža – recept najdete v tem blogu.

Fuži z istrsko klobasico in mediteranskimi zelišči

 

Tole jed dostikrat najdemo na jedilnih listih istrskih konob. Če se prav spomnim, sem jo prvič okusila v restavraciji Vodnjanka v Vodnjanu (zakaj pa je morala napisati, da je Vodnjanka v Vodnjanu, boste rekli, a že če pogledate sestrski blog živavgostilni, boste videli, da obstaja še ena Vodnjanka v Puli). Torej v tej v Vodnjanu sem prvič okusila to pašto pod imenom vodnjanska lazanja.

Istrska klobasica je kot pečenica pri nas, le da je precej daljša – običajno dolga vsaj pol metra. Tudi to klobaso se najprej pokuha in potem peče. Če pripravljamo to jed v naši deželi, lahko namesto istrske klobasice komot uporabimo tudi pečenico.

fuži

oljčno olje

istrska klobasica

mediteranska zelišča (origano, timijan, rožmarin)

poper

Istrsko klobasico kuhamo približno 20 minut in jo osušimo s papirnatimi brisačkami. Narežemo jo na koščke in prepražimo na že segretem oljčnem olju. Popramo in dodamo mediteranska zelišča (rožmarin drobno nasekljamo). Ugasnem ogenj in vmešamo na zob kuhane fuže. Po želji potresemo z naribanim parmezanom.

Rižota z rukolo

Preden sem se lotila zapisovanja recepta, sem najprej polistala po rubriki rižot v blogu, da bi ugotovila, če sem recept že zapisala. In našla sem kar nekaj dvojno zapisanih receptov, sicer morda v majhnih odstopanjih glede recepture, a prav rižote z rukolo nisem našla. Pripravljala sem edinole ričoto z rukolino kremo in šparglji, kjer je bila predpriprava rukole nekoliko drugačna kot danes.

Od soseda v Istri sva dobila veliko vrečo pravkar nabrane rukole, greh bi bil zavreči jo, zato sem se odločila pripraviti kakšno jed, ki temelji predvsem na rukoli. Preiskala recepte na spletu, da bi našla kakšne hinte in osnovni je bil, da je rukolo dobro prej poblanširati, da bi se izločila grenkoba. In res, blanširana rukola ima nežen okus, kot špinača ali blitva.

Za 4 osebe

oljčno olje

maslo

1 srednje velika čebula

1 šalotka

4 stroki česna

280 g riža za rižote

200 g rukole

1 dl suhega belega vina

sol

poper

majaron

peteršilj

parmezan

Rukolo blanširamo in odcedimo. John bi rukolo še nasekljal, rekel je, da so bili listi preveliki. Meni se je zdelo, da so prav ti veliki listi, ki so objemali območja riža pika na i.

Na oljčnem olju in kosmu masla steklasto prepražimo nasekljani obe vrsti čebule. Dodamo še na lističe narezan česen, še malo popražimo in dodamo riž. Popražimo do steklastega leska in zalijemo z vodo. Solimo, popramo, dodamo majaron in peteršilj in kuhamo do skoraj mehkega. Med kuhanjem pozorno spremljamo, da rižu dodajamo dovolj vode. Torej, ko rižu manjka še malo do skuhanega, mu dodamo še deci vina, ki mu da opojno aromo in obogati okus. Ko vsa tekočina povre, vmešamo blanširano rukolo in kosem masla. Povsem na koncu vmešamo še nariban parmezan.

S kozarcem suhega belega vina.

 

Široki rezanci z mešanimi gobami

 

Od izkušenega gobarja sva dobila nekaj različnih gob, katerih točno, se ne spomnim več. Vem le, da se nanj vedno zanesem, četudi gob ne poznam. Odličen preplet okusov.

100 g širokih rezancev po osebi

oljčno olje

mešane gobe

česen

peteršilj

poper

sol

maslo.

Na oljčnem olju prepražimo očiščene gobe, dodamo peteršilj in poper, premešamo in jih pokrijemo. Ob občasnem mešanju jih na majhnem ognju dušimo kakšnih 20 minut. Stisnjen česen dodamo proti koncu. Na koncu pa vmešamo še kosem masla. Vmešamo še kuhane široke rezance.

S kozarcem belega vina.

Gobova omaka za k biftku

 

K biftku sicer odlično gredo samo enostavno prepražene različne omake. Tokrat pa sem jih pripravila nekoliko manj zdravo, z nekoliko smetane, ki sem jo dodala prav na koncu, ko je ogenj že ugasnjen.

oljčno olje

mešane gobe

suhi jurčki

česen

peteršilj

poper

sol

maslo

sladka smetana

Suhe jurčke namočimo za kakšne pol ure v vodo. Jih nasekljamo, vodo prihranimo. Gobe očistimo in narežemo. Na oljčnem olju prepražimo gobe skupaj s česnom, dodamo še suhe jurčke, nasekljan peteršilj in poper. Posolimo z občutkom. Vse skupaj zalijem z vodo, v kateri so se namakali suhi jurčki. Dušimo 20 minut do pol ure. Če je tekočine preveč, zadnjih nekaj minut pustimo, da povre. Ob koncu vmešamo še kosem masla, ugasnemo ogenj, nato še sladke smetane. Za goboljubce je to odlična priloga k biftku.

Harisa

 

Hariso sem že pripravljala v sestrskem blogu živashranjuje, tokrat sem recept, obogaten še z rdečo papriko sklenila objaviti tu.

oljčno olje

4 stroki česna

4 čiliji

2 rdeči papriki kozji rog

sol, poper

kumina, koriander

Na malo oljčnega olja in na majhnem ognju prepražimo na velike kose narezan česen, toliko, da se zmehča, a ne prepeče. Na električni plošči ali teflonski ponvi spečemo čilije in papriki. Pečene denemo za nekaj minut v polivinilno vrečko, potem jih olupimo. Olupljene čilije, papriki, česen, sveže oljčno olje, sol poper in začimbe začimbo sesekljamo v sekljalniku. Hariso nadevamo v lonček in jo prelijemo z oljčnim oljem. V hladilniku počaka kar nekaj časa. Njeno obstojnost lahko podaljšujemo tudi na način, da skrbimo, da je vedno prelita z oljčnim oljem.

Focaccia

V angleški wikipediji piše, da je focaccia ploščat kvašen italijanski kruh, pečen v pečici, po slogu in teksturi podoben pizzi, ponekod ji pravijo »pizza bianca«. Focaccia se lahko postreže kot priloga ali kot kruh za sendviče in je lahko okrogle, pravokotne ali kvadratne oblike.

Pravzaprav moj prvi spomin na italijansko pogačo ne sega čez mejo k zahodni sosedi ampak v lokal, ki je bil včasih pod Kolosejem. Spomnim se, da smo se odpravili na prigrizek (pred ali po predstavi, tega se ne spomnim več) v omenjeni lokal z rdeče kockastimi prti in rustikalnimi stoli (kot v kakšnem lokalu na Siciliji), kjer so nam postregli z dvema vrstama fokač in kozarcem rdečega vina.

Fokača se od pice razlikuje predvsem po tem, da ni ali pa je precej preprosteje obložena. Tudi testo je lahko nekoliko drugačno, včasih tudi koruzno, jaz sem jo tokrat pripravila s testom za pizzo, takšna mi je najboljša. Pripravila sem eno z dvema okusoma, vsakim na eni polovici. Testo je seveda bilo domače, tokrat predpripravljeno in zamrznjeno v skrinji. Običajno namreč zamesim testa za tri pizze in dva od treh zamrznem v oprijemajoči se prozorni foliji za živila. Moram najti novo tehniko shranjevanja, tole s kopičenjem odpadne plastike ni prav okolju prijazna rešitev.

Testo (za 3 fokače, pice ali karkoli že)

600 g moke (pol navadne, pol namenske)

3 čajne žlice suhega kvasa

1,5 žlice sladkorja

3 čajne žličke soli

5 žlic olivnega olja

345 ml vode

Prvi premaz

oljčno olje

sveži rožmarin

solni cvet

Drugi premaz

paradižnikova polpa

bazilika in timijan

solni cvet

Zamesimo kvašeno testo in ga razdelimo na tri dele. Pečico vključimo na 220 stopinj, skupaj z njo se greje pekač, na katerem bomo pekli fokačo.

Raztegnemo testo za fokačo, lahko si pomagamo z valjarjem na pomokani deski, raztegnemo ga lahko tudi z dlanmi, ali pa kombinacijo obojega. Testo položimo na papir za peko. Lahko ga premažemo z oljčnim oljem in posujemo z lističi svežega rožmarina (lahko ga tudi sesekljamo) ter rahlo posolimo. Druga možnost je premaz z žličko paradižnikove polpe, ki ga potresemo z mediteranskimi zelišči in rahlo posolimo. Testo predenemo skupaj s peki papirjem na vroč pekač in ga pečemo nekaj minut, čas je odvisen od pečice. Vsekakor moramo pogledovati v pečico, da se naš izdelek ravno prav zapeče in ne presuši.

Ob fokači paše kozarec piva, lahko tudi rdečega vina.