Kutine s teranom

Na sicer azijsko navdahnjeni večerji pri prijateljici, smo za desert dobile sladico z okusom po krasu. Gostiteljica je pred nami pripravila odlično sladico. Iz kutin, medu in terana. Polno zdravja.

kutina

med

teran

Kutine narežemo na tanke rezine. Prepražimo jih na kokosovi masti po obeh straneh. Dodamo med in premešamo. Na koncu vse skupaj zalijemo še s primerno količino terana. Ne preveč, da preliv ne bo preveč tekoč. Če imamo terana preveč, ga raje spijmo še kakšen kozarček pred spanjem. Za kri, saj je poln železa in antioksidantov.

Vok

Drugi del azijske večerje so bili rezanci v voku. Tudi osnovo za te je pripravila hčera prijateljice, ki nas je povabila na čarobno večerjo. Prijeten ambient, prijateljski klepet, odlična hrana, šampanjček in muca, ki se je prestavljala sem in tja po prostoru. Muca seveda ni bila deležna naše hrane, je pa hvaležno hrustljala mačje brikete.
Tudi ta recept bom pustila skoraj v originalnem zapisu kuharice.

kokosova mast

1 zavoj navadnega tofuja

1/3 jedilne buče

1 konzerva bambusnih vršičkov

2 mladi čebuli

2 dl kokosovega mleka

sol, sladka paprika, kari, ingver

kitajski/tajski rezanci

Vse sestavine narežeš na cca. 1 do 1,5 cm velike kocke, čebulo na kolutke, bambusove vršičke (v obliki palčk ne listkov) pa pustiš take kot so. Vse pripravljam na kokosovi masti (merkator nerafinirana, hladno stiskana). Najprej v voku (ali posebni ponvi) prepražiš bučo – jaz jo bolj posolim zato, da potem ostalih sestavin ne. Ko bučo s kuhalnico brez težav razpoloviš na pol, dodaš ostale sestavine (ali pa bučo k njim) – najprej mlado čebulo, potem pa gre po občutku, jaz po kakšni minuti ali 2 dodam še tofu skupaj z omako (mariniran v sojini omaki) in vršičke. To nekaj časa pražim na ognju 7-8 stopenj od 9. Dodam še začimbe (sol je že dodana, ne pretiravaš ker je slana tudi sojina omaka, sladko papriko za pol kroga ponve, ingver toliko da zapolni polovico kroga in kari tudi približno pol kroga). Sestavine dobro premešam in še kakšno min pražim in nato zalijem s kokosovim mlekom. To potem še malo pokuham, da ni preveč tekoče in to je to. Poljubno dodaš še tajske/kitajske rezance/nudle (predhodno jih skuhaš po navodilu iz vrečke) in jih potem pomešaš v omako (lahko pa tudi brez rezancev – meni boljše).

Sushi

Nekega dne je spet prišlo vabilo na večerjo k prijateljici. Teh srečanj se vedno veselim, ne le zaradi iskrenega prijateljskega klepeta in prijetnega občutja ob tem, tudi zaradi dobrot, ki običajno priromajo na mizo. Tokrat je bila glavna kuharica njena hčera, ki je pripravila odlično azijsko navdahnjeno večerjo. Mojstrsko pripravljen sushi in testenine v voku. Recept bom, kot običajno ko prenašam kuharske mojstrovine drugih, pustila kar v zapisu blizu originalnega. Tako se laže ujame duha priprave hrane.

Sushi (すし, 寿司, 鮨, 鮓, 寿斗, 寿し, 壽司) sicer izvira iz jugovzhodne Azije, natančneje iz območja reke Mekong. Beseda sushi pravzaprav v japonščini pomeni »kisel okus«, to pa izhaja iz tradicioanlnega načina priprave sušija v tistih časih. Ribe so namreč konzervirali na način, da so v sodih skupaj s soljo fermenitirale. Sodobno različico sušija je prvič pripravil Hanaya Yohei (1799–1858) v obdobju Edo v mestu Edo (Tokiju). Tu je šlo pravzaprav za neke vrste hitro hrano, saj je bil ta suši v primerjavi s prešnjimi načini priprave, pripravljen na hitro. Sušijev je veliko vrst, mlada kuharica pa je tokrat pripravila Makizushi (巻き寿司), kar v prevodu pomeni zavit suši.

450 ml sushi riža

450 ml + 2 žici vode

Omaka za riž

4 žličke rjavega riževega kisa

2 žlički sladkorja

1,5 žličke soli

Omaka za roke

2,5 dl vode

2 žlički riževega kisa

Ostalo in nadev

nori alge

wasabi pasta

losos, avokado, kumare, rakci

Sushi riž spiraš dokler voda ni čista. Odcediš in pustiš eno uro. Istemu volumnu riža dodaš 15 % več vode (primer 450 ml riža + 450 ml vode + 2 žlici vode) in pokrito skupaj zavreš v ponvi. Na najvišji temperaturi kuhaš 5 minut in potem 10 minut pustiš na srednjem ognju, dokler ne popije vode. Ne odkrivaš in pustiš dokler vode ne zmanjka in postane suh.

Vmes pripraviš omako za riž iz riževega kisa, sladkorja, soli in jo dobro premešaš, da se sol in sladkor stopita. Kuhan riž prestaviš v plitko posodo in ga poškropiš z omako. Omako vtreš v riž brez mešanja (riža ne smeš razbiti, želiš pa da gre omaka po celem rižu).

Pripraviš si omako za roke iz vode  in riževega kisa, da se ti riž ne prijema na roke. Nori algo na hitro potegneš čez vročo ploščo, da se naguba (baje je tako boljši okus). Potem jo razprostreš po bambusni podlagi. Pripravljen riž položiš na nori algo, razgrneš ga s prsti po celi algi – ostane naj cca 0,5 – 1 cm roba na 2 nasprotnih stranicah. Priporočam debelino riža kakšen cm.

Na riž namažeš 1 črto wasabi paste – tako da ostane svetlo zelena proga. Po tem pa sledi nadev: jaz sem uporabila svežega lososa, avokado, kumare in rakce – sestavine predhodno narežeš na kockaste  trakove, debeline pol do 1 cm. Uporabiš lahko poljubne sestavine – samo da so ti všeč okusi, tudi kombinacije so poljubne – zelenjava-meso, 2jna zelenjava, 2jno meso, itd.

Poleg ponudimo pasto wasabi (わさび（山葵), ingver in sojino omako tamari (たまり).

Zrezki z rožmarinom

Tokrat smo pripravili mlade goveje, na hitro pečene. Za to mesno poslastico lahko seveda uporabimo tudi katerokoli drugo meso. Pomembno je le, da je primerno za pečenje ter, da čas pečenja prilagodimo mesu. Telečje in goveje meso je namreč lahko na sredini še surovo (celo bolje je tako), medtem ko mora biti svinjsko, piščančje ali puranje dobro prepečeno.

zrezki mlade govedine

oljčno olje

sveži rožmarin

sol poper

Zrezke posolimo, popopramo, dodamo rožmarinove lističe ter naoljimo in jih kakšen dan držimo v takšni paci. Če nimamo tega rakošja, da bi lahko začeli s pripravami na kuho dan prej, jih seveda lahko le začinimo in s peko začnemo takoj. Denemo jih na vroče oljčno olje. Na eni strani jih pečemo le toliko, da se popečejo. Ko jih obrnemo v ponev vsujemo še sveže lističe rožmarina. Tudi po drugi strani jih prepražimo na hitro. Tokrat smo jih postregli s pečenimi marelami in pire krompirjem.

Jesenska solata

Z radičem. Jeseni, ko se temperature počasi bližajo ničli, na vrtu veselo poganja radič. Radič je solata, polna okusa, nekatere sorte lahko tudi malo zagrenijo. Ker ima nekoliko trše liste, ga običajno pripravljamo s sestavinami, ki jih še gorke vmešamo med solato. To so lahko kuhan krompir, fižol, v trdo kuhana jajca, ali pa spražena slanina. Danes smo pri nas ubrali varianto s krompirjem in jajcem. Izjemno.

radič

sol

nasekljan česen

kuhan krompir

trdo kuhano jajce

bučno olje

vinski kis

Oprane solatne liste narežemo na primerno velikost. Na radič najprej denemo na drobno nasekljan česen in sol. Premešamo. Dodamo kuhan krompir in olje. Premešamo. Dodamo še vinski kis. Premešamo. Na koncu na solato naribamo še v trdo kuhan jajček.

Pečene dežnikarice

Marele. Danes navsezgodaj se je John odpravil v gozd po gobe. Po dolgem času neuspešnega brkljanja za gobami, smo se nadejali, da tokrat bodo. Bilo je kar nekaj moče, pa tudi indikator na domačem vrtu je kazal na dobre možnosti. Po trati je bilo namreč posejanih kar nekaj, sicer neužitnih gobanov.

Nekaj o dežnikaricah sem zapisala že v živashranjuje, tu pa opišem še postopek priprave pečene različice. Na sliki so spredaj, pred kosom na hitro pečenega zrezka. Pravzaprav je bil ta zrezek del postopka priprave pečenih marel. Na oljčnem olju smo namreč najprej spekli zrezke, ki so v oljčno olje odložili že nekaj popra, okus pa so mu dali tudi sveže nabrani rožmarinovi lističi. Torej to olje, že polno okusov rožmarina, popra in omake, ki se je pocedila iz mesa. Spodaj pa je opisana orto vegi različica.

dežnikarice

oljčno olje

peteršilj
česen

sol

sveže mleti poper

Pri dežnikaricah uživamo samo klobuke, kocene pa zavržemo. Na segreto oljčno olje položimo dežnikarico najprej z zgornjo stranjo klobuka. Ko se popeče po eni strani, jo obrnemo, malce posolimo in popopramo. Vsega skupaj se peče kakšne dve do tri minute. Sicer pa jo malo poglejmo, da se speče, to pomeni, da postane mehka. Na kocu jo posujemo z drobno nasekljanim česnom in peteršiljem in jo še enkrat na hitro obrnemo. Na krožniku jo pokapljamo z boljšim oljčnim oljem in po okusu še malo dopopramo. Izjemna jed.

Sirove palačinke

Ali pa gratinirane skutne palačinke. Ena izmed jedi iz malih dni, ki jo je vsake toliko pripravilo moja mama. Običajno je delala manj sladke, ker ata ni bil za sladko. Smo pa jih ostali za nadomestek posuli s kristalnim sladkorjem.

Spodaj je klasični recept. Lahko pa sladico pripravite iz mehkih ajdovih palačink. Za to različico v testo denete po tretjino ajdove, ostre in gladke moke, ki jo presejete skupaj z žličko pecilnega praška. Poleg mleka dodate še malo radenske.

Za 4 osebe

Testo za palačinke

2 jajci

200 g moke

400 ml bolj mastnega mleka

ščepec soli

(žlička sladkorja)

(malo radenske)

(malo ruma)

maščoba za peko (sončnično olje ali kokosova mast)

Nadev

500 g nepasirane skute

2 dl kisle smetane

3 žlice sladkorja

2 jajci

vaniljin sladkor

cimet

limonina lupinica (malo za okus)

rozine

Vse sestavine za testo z mešalnikom zamešamo v ravno prav gosto maso (ne tekoče in ne gosto, prava gostota pride z izkušnjami). Količina sestavin je zapisana samo za okviren občutek, koliko jih potrebujemo. Pravo gostoto pa običajno dosežemo z dodatnim doziranjem moke ali mleka. Pripravljeno testo naj kakšne pol ure počiva v hladilniku. Na ponvi razgrejemo maščobo in odvečno odlijemo v skodelico in prihranimo za naslednjo palačinko. Testo z zajemalko v enakomerno polijemo po ponvi. Ko se palačinka posuši, jo obrnemo in spečemo na drugi strani. Na drugi strani je hitreje pečena, zato bodimo pozorni in jo pravočasno umaknemo iz ponve.

Za nadev stepemo rumenjake s sladkorjem, dodamo cimet in naribano limonino lupinico ter počasi vmešamo stepen sneg. Previdno vmešamo še rozine. Z nadevom napolnimo palačinke in jih zavite polagamo v namaščen pekač. Nekaj polnila prihranimo in z njim na koncu premažemo palačinke še po vrhu. Pečemo na 180 stopinjah 45 minut.

Torta s karameliziranimi bananami

Lahka torta s prijetnim okusom. Iznajdba današnjega dne. Očitno uspešna, saj je od nje ostal samo čipkast prtiček. Zamislite si prepletanje okusov biskvitnega dna z aromo ruma, banane, karamele in panakote z burbonsko vanilijo.

Količine za pekač s snevljivim obodom 26 cm

Biskvit

2 jajci

3 žlice sladkorja

1 vaniljin sladkor

5 žlic moke

2 žlici oljčnega olja

malo mleka z rumom (za otroke rum seveda izpustimo)

Karamelizirane banane

kokosova maščoba

3 banane

3 žlice kristalnega sladkorja

mleko

Panakota

2 vrečki praška za panakoto

800 ml mleka

1 sladkor z burbonsko vanilijo

Za biskvit penasto stepemo rumenjaka s sladkorjem in vaniljinim sladkorjem. Postopoma dodajamo stepen sneg in moko. Nežno premešamo in vlijemo v pekač za torto, obložen s peki papirjem. Pečemo na 180 stopinjah približno 10 minut, toliko, da se biskvit speče (naredimo poskus z zobotrebcem). Pečen in ohlajen biskvit previdno ločimo od peki papirja in ga obrnemo. Natopimo ga z mlekom in rumom. Na robove okvirja pekača prav tako namestimo trakove peki papirja.

Banane prerežemo vzdolžno na pol. Na teflonski ponvi segrejemo kokosovo maščobo in nanjo denemo banane z polkroglo stranjo. Po ploščati strani prerezanih banan potresemo kristalni sladkor. Ko so pečene na prvi strani jih obrnemo in zapečemo toliko, da sladkor karamelizira. Banane naložimo na biskvit. Na ponev potem denemo še malo kokosove maščobe ter preostali sladkor. Mešamo in pražimo toliko časa, da rahlo porjavi in zalijemo z mlekom. Mešamo, da se karamel raztopi. Dulce de leche prelijemo preko banan.

Po navodilu na vrečki skuhamo panakoto. To je, da v vrelo mleko z metlico počasi vmešamo vsebino vrečk. Dodamo še burbonsko vaniljo in kuhamo, da se masa začne zgoščevati (na vrečki piše 1 minuto). Panakoto previdno vlijemo na biskvit z bananami. Pri tem pazimo, da na robovih nameščeni peki papir lepo objame vlito maso.

Torto najprej hladimo zunaj, potem jo prestavimo v hladilnik. Panakota se bo lepo zgostila. Po nekaj urah lahko nežno odstranimo obod pekača in peki papir. Čudovita torta je primerna za strežbo.

Polnozrnat kruh brez kvasa

Dobra stran tega kruha je, da je čas priprave precej krajši od tistega, kjer mora testo vzhajati. Po tem, ko smo spekli kruh iz kamutove in polnozrnate pirine moke, sem naredila poskus še s pšenično polnozrnato.

500 g polnozrnate moke

1 pecilni prašek

1 mala žlička soli

1 mala žlička sladkorja

0,5 l radenske

2 žlici olivnega olja

Iz vseh sestavin zamesimo testo in ga vlijemo v pekač primerne oblike, ki smo ga prej obložili s pergamentnim papirjem. Testo je namreč, v primerjavi z običajnim kvašenim, nekoliko bolj tekoče in lepljivo. Če imamo samo globok pekač, si pomagamo tako, da s pergamentnim papirjem naredimo pregrado med bodočimi štrucami kruha. Pečemo na 200 stopinjah eno uro. 

Pirini piškoti

Mlajša hči jé in kuha vse bolj zdravo. Tako je od svoje svakinje prinesla recept za piškote iz pirine moke in kosmičev. In piškote seveda tudi spekla.

10 dkg pirine moke

20 dkg ovsenih/pirinih kosmičev

4 dkg margarine/masla

15 dkg kokosovega sladkorja

žlička vaniljije v prahu

15 žlic vročega mleka

Najprej zmešamo suhe sestavine in jih prelijemo z vročim mlekom in zmešamo. Zmešamo še jajca z maščobo in na koncu vse skupaj. Maso pustimo stati 10 minut. Piškote pečemo 15 minut pri 180 stopinjah.

Masi lahko dodamo poljubne sestavine: koščke čokolade, kakav, suho sadje, oreščke. Tokrat smo dodali temno čokolado.

Pečenka iz mlete govedine

Kot pečenka Stefanie, le brez v trdo kuhanih jajc na sredini. Kar nekaj časa sem se odločala za tole mesno poslastico. Mleto meso v moji kuhinji običajno konča v polpetih, lazanji, omaki bolonjeze, musaki, pasticciu, bureku ali pa polnjenih zelenjavicah. Danes smo imeli družinsko kosilo, zato nekaj več jedcev in priložnost za pečenko. Še prej sem pogledala nekaj receptov. Video od Novakovih, Ivačičev recept za sesekljano pečenko in malo po spletu. Moj recept je nekaj vmes.

Za 6 oseb

oljčno olje

½ kg mlete govedine

1 čebula

4 stroki česna

1 rdeč feferon

pol šopka peteršilja

2 žlici majarona

žlička muškatnega oreščka

sol, poper

3 kosi belega kruha

1 dl mleka

2 jajci

1 dl goveje juhe

Nasekljano čebulo, česen in kolobarčke feferona steklasto prepražimo na oljčnem olju in jih odložimo na stran da se ohladijo. Kruh razrežemo na kockice in ga namočimo v mleku, dodamo še jajca in vse skupaj sesekljamo s paličnim mešalnikom. Dodamo meso, začimbe, nasekljan peteršilj in čebulo s česnom in feferonom. Vse premešamo z rokami in na naoljenem pekaču oblikujemo štruco. Porinemo v pečico, ogreto na 180 stopinj. Po desetih minutah peke dodamo govejo juho, lahko pa tudi vodo. Pečemo še petdeset minut. Torej skupaj kakšno uro. Štruco narežemo na dva centimetra debele rezine. Postrežemo jo skupaj s pire krompirjem in zelenjavno omako. Mi smo danes imeli kumarično.

Pumpkin pie

Bučna pita. Legendarna severno ameriška sladica. Kam drugam, kot na spletne strani onkraj luže, bi torej šla iskat skrivnosti priprave bučne pite. Ampak prav težko je bilo najti recept, v katerem bi bila opisana priprava pite iz žive buče in doma narejenega testa. Še tam, kjer je recept obljubljal »pie from a real pumpkin, not a can!«, je bilo v navodilih kupljeno testo. Takoj sem se spomnila pripovedovanja nekega znanca, ki je povedal, da v »ameriki« za praznik kupijo že pečenega purana, poleg tega pa še sprej, ki pričara vonj peke purana v pečici. Naj mi moje zveste bralke iz ZDA ne zamerijo teh vrstic, a navade pri kuhanju so tu na stari celini povsem drugačne, pa tudi časi oboževanja hitre kuhinje so nekako minili. Naj povem še nekaj o testu. Pri receptu je bilo navodilo za neke vrste krhko testo (Crust, Pate brissé, Mϋrbeteig), ki naj bi se pripravljalo z zamrznjenimi koščki masla in tudi priprava je precej zapletena. Če želite, lahko seveda po spletu pobrskate po tovrstnih receptih, jaz sem iz navedenih sestavin samo zamesila preprosto testo. In se je prav tako obneslo.

Za pekač 26 cm

Testo

180 g moke

120 g masla

ščepec soli

1 žlica rjavega sladkorja
3 žlice mrzle vode

Bučno polnilo

2 skodelici (cups) pireja iz buče

1 ½ skodelice sladke smetane

½ skodelice rjavega sladkorja

2 jajci

2 čajni žlički cimeta

1 čajna žlička ingverja

¼ čajne žličke muškatnega oreščka v prahu

¼ čajne žličke zdrobljenih klinčkov

¼ čajne žličke kardamoma

½ čajne žličke naribane limonine lupinice

Iz sestavin zamesimo testo in ga denem, zavitega v prozorno folijo, za eno uro v hladilnik. Muškatno bučo prerežemo na pol, iz nje izdolbemo semena in jo na peki papirju spečemo v pečici. Meso buče z žlico odstranimo od lupine in ga zmečkamo v pire. Tekočino, ki jo je buča spustila med peko, pa tudi tisto, ki se je odcedila iz pireja, prihranimo in jo porabimo za bučno juho. Enako storimo s preostalim pirejem. Iz sestavin zmešamo bučno polnilo. Pekač namastimo, ali pa obložimo s peki papirjem. Testo razvaljamo in z njim enakomerno obložimo pekač tako, da ima kakšna 2 cm visok rob. Vanj vlijemo še bučno maso. Pito pečemo najprej 15 minut na 220 stopinjah, potem pa še kakšnih 45 na 180. Seveda vsake toliko pogledamo v pečico, če peka dobro poteka. Pita naj se hladi eno uro. Če zdržite seveda!

Bučna juha

Od buče, ki sem jo pekla v pečici za bučno pito, je ostalo še nekaj mesa, pa tudi precej okusnega soka, ki se je pocejal ob peki. Vse to sem seveda porabila za bučno juho. Sicer pa je lažja pot, če nimamo drugih kulinaričnih načrtov, da surovo meso muškatne buče narežemo na kose in kuhamo takšnega. Kakorkoli že, v pozni jeseni, ko je tovrstnih buč obilo, bi bilo skoraj greh, če ne bi skuhali tudi juhe.

Za 4 osebe

oljčno olje

6 strokov česna

1 čebula

1/2 kg muškatne buče

lovor

sol, poper

majaron

1 dl mleka

malo bučnega olja

Na oljčnem olju prepražimo na lističe narezan česen. Le toliko, da zadiši in še ne začne rjaveti. Poberemo ga iz olja in odložimo na krožnik za kasneje. Na istem olju nato steklasto prepražimo nasekljano čebulo. Dodamo na kose narezano bučo, malce popražimo in zalijemo s toliko vode, da so buče prekrite. Začinimo in kuhamo kakšnih dvajset minut. Iz juhe vzamemo lovorjev list in jo sesekljamo s paličnim mešalnikom. Vanjo dodamo prej odloženi česen. Kuhamo še kakšnih deset minut, juho nalijem v krožnike. V vsakega dodamo še malce mleka in nekaj kapljic bučnega olja.

Koruzni široki rezanci z omako muškatnih buč

Stranski produkt raviolov iz koruznega testa je bilo tudi nekaj domačih rezancev. Seveda lahko to jed pripravimo tudi z navadnimi valjanimi testeninami, a pri meni je prav rahlo koruzen nadih okusa botroval odločitvi, da načnem muškatno bučo, ki že kakšen teden pridno čaka v zabojčku sredi kuhinje. Domači koruzni rezanci in muškatna buča. Gotovo sta to dva okusa, ki se bosta dobro zložila skupaj, In ko sem ribala bučo ter v mislih sestavljala okuse, sem si domislila še začimbe in ostale sestavine omake. Gotovo ne smejo biti takšne, da bi preglasile značilni nežni okus buče.

Za 4 osebe

400 g domačih koruznih rezancev

½ kg muškatne buče

oljčno olje

2 stroka česna

lovorov list

4 iglice rožmarina

½ dl belega vina (najbolje muškat)

2 ščepca muškatnega oreščka

sol, poper

1 dl sladke smetane

nariban parmezan

Na oljčnem olju pražimo na lističe narezan česen le toliko, da zadiši. Dodamo naribano bučo in začimbe ter pražimo na majhnem ognju dokler tekočina ne povre. Zalijemo z belim vinom in spet kuhljamo, da povre. Dodamo še sladko smetano in nariban parmezan. Premešamo in prelijemo preko ravno prav kuhanih domačih koruznih rezancev. Zraven pa seveda kozarček meni najljubšega vina, štajerskega rumenega muškata.

Koruzni ravioli z omako iz suhih jurčkov

Najprej je bila želja po domačih testeninah iz koruzne moke. Potem so se v mislih na brbončicah v ustih sestavili okusi koruznih testenin, drobno sesekljanih posušenih jurčkov in nežne bele omake. In potem je tja zašla še ideja o nežno polnjenih testeninah. Kombinacija je bila popolna.

Za 4 osebe

Ravioli

500 g testa iz koruzne moke

100 g mozzarele

nariban parmezan

1 žlica drobtin

beljak

Omaka

oljčno olje

100 g suhih jurčkov

4 stroki česna

malo sesekljanega peteršilja in rožmarina

sol, sveže mlet poper

mleko, maslo, sladka smetana

Iz drobno nasekljane mozzarele, naribanega parmezana in drobtin pripravimo nadev. Testo razvaljamo, najbolje s strojčkom za testenine. Potem izrežemo kroge in na sredino polagamo s prsti oblikovane kroglice. Robove krogov premažemo z beljakom, jih prepognemo preko in s pritiskanjem dobro zatesnimo. Kuhamo jih nekaj minut v kropu. A prej še pripravimo omako. Raviole moramo namreč postreči pravkar kuhane.

Na oljčnem olju na hitro prepražimo na lističe narezan česen (pazimo, da ostane bel). Kar hitro dodamo še odcejene in nasekljane prej namočene suhe jurčke. Začinimo in premešamo. Dodamo kakšnega pol deci tekočine, v kateri so se namakali jurčki in toliko mleka, da se bodo gobice na majhnem ognju lahko kuhljale kakšnih 10 minut in, da večina tekočine povre. Dodamo malo masla, premešamo in še malo sladke smetane. Omako prelijemo preko sveže skuhanih raviolov, po vrhu pokapljamo še z boljšim oljčnim oljem in po okusu preko naribamo še malo parmezana. Mi smo zraven spili še kozarček malvazije, ki smo jo imeli pri roki.

Domače koruzne testenine

Že dolgo sem se spravljala k temu, da se lotim tudi domačih koruznih testenin. Nekje sem videla recept in že pred meseci kupila koruzno moko, ki je potrpežljivo čakala v omari. In prišel je prost dopoldan, ko sem se lahko v miru posvetila pripravi testa in testenin.

Za 5 oseb

150 g koruzne moke

150 g ostre moke

3 jajca

ščep soli

Vse sestavine zamesimo v testo, ki se ne sme lepiti, mora pa biti voljno in svilnatega otipa. Količine sestavin naj bi se izšle, seveda pa vedno obstaja možnost, da bodisi zaradi velikosti jajc, bodisi zaradi različne kakovosti moke, ne dobimo optimalnega rezultata. Če je testo po potrpežljivem mesenju (to pomeni, da mesimo kar nekaj časa), še vedno lepljivo, lahko postopoma dodajamo po malo bele moke. Ko postane voljno in svilnato, ga zavijemo v prozorno folijo za živila in pustimo počivati pol ure. Nato ga razvaljamo ter režemo in oblikujemo v želene oblike. Te postopke sem podrobneje opisala že pri receptu za domače testenine iz bele moke.

Panakota s svežimi hruškami

Doma sem imela odlične medene hruške. Ne pretrde in še ne rjave. S sočno in sladko belo sredico. Potem sem si poskušala zamisliti sladico, kjer bi jih uporabila sveže, da bi njihov nežno pretanjen meden značilno hruškov okus prišel do izraza. Zato hruška lepe Helene ni prišla v poštev (pripravim jo enkrat drugič). Preko hrušk bi šla kakšna vaniljina krema z nepoudarjenim okusom. Vaniljin puding bi bil premočan. Zato sem se odločila za panakoto. Panakota prelita preko na manjše koščke narezanih svežih hrušk. Okusa sta se čudovito sestavila.

Za 4 osebe

2 medeni hruški

400 ml sladke smetane

3 žlice sladkorja

1 vaniljin sladkor

3 listi želatine

Hruški olupimo, izkoščičimo, jih narežemo na majhne kockice in jih nadevamo na dno kozarcev. Smetano zavremo skupaj s sladkorjem in vaniljinim sladkorjem. Kuhljamo kakšnih 10 minut, nato vanjo vmešamo še prej namočene in ožete lističe želatine. Nalijemo v kozarce in počakamo, da se ohladi.

Del smetane lahko nadomestimo tudi z mlekom. Lahko pa pripravimo tudi panakoto iz vrečke. Sladica bo lažja za kuhanje in želodec.