Bučni štrudelj z nadevom od pumpkin pie

Pravzaprav bi moralo pisati »bučni štrudelj z mojim nadevom za bučno pito«, a je še daljše od gornjega naslova. Pa tudi na besedno zvezo »pumkin pie« je najbrž več zadetkov v iskalnikih. Tudi tistih avtomatičnih, ki delajo lažen vtis, da ima blog več ogledov. Teh je največ iz ZDA in Rusije, slednji so se precej povečali pred obiskom njihovega predsednika pri nas, v zadnjem času pa takšni, katerih vir napelje na kakšno stran z obskurno vsebino. Tako pač je v časih interneta.

Tale razlaga je daleč od pričujočega recepta. Kar sem želela razložiti je, da sem se poleg klasičnega bučnega štrudlja, za katerega je recept že bil objavljen v tem blogu, lotila tudi rahlejšega. Idejo sem dobila ob misli na čudovit rahel nadev moje bučne pite, ki sem ga prenesla v zavito polnozrnato vlečeno testo. Tokrat ga nisem pripravljala sama, kupila sem kar hokusovega.

1 zavitek polnozrnatega vlečenega testa

¾  l bučnega pireja

3 jajca

1,5 dl sladke smetane

4 žlice sladkorja

2 vaniljina sladkor

maslo

drobtine

sladkor v prahu

Bučni pire pripravimo tako, da rumeno bučo (lahko je muškatna, maslena ali pa kaj podobnega) narežemo na četrtine, izdolbemo vse koščičje in jo spečemo v pečici (pečena je, ko je mehka). Meso izdolbemo in ga pretlačimo. Stepemo jajci s smetano in sladkorjem.

Testo razprostremo, ga namažemo s stopljenim maslom in potresemo z drobtinami. Po nejm razprostremo še petino bučnega nadeva. Zavijemo in položimo na pomaščen pekač. In tako še štirikrat (ker ima zavitek testa običajno pet pol). Štrudlje še pomažemo s stopljenim maslom, lahko pa tudi s preostalo smetano in jih pečemo tričetrt ure na 180 stopinjah. Pečenega potresemo s sladkorjem v prahu.

Mmmmm....

Presna torta z bananami in čokolado

Presne torte se je spet lotila mlajša hči. Tokrat jo je pripravljala po Terezinem receptu, a jo je nekoliko predrugačila.  Najbrž je odveč, če napišem, da je bila odlična.

Opravičujem se za slabo sliko v poznopopoldanski zimski megleni svetlobi, a komaj sem ujela v objektiv še zadnji košček preostale torte. Se pa lepo vidijo koščki banan, ki jih v prešnji različici presne torte, ki je bila objavljena v tem blogu ni bilo.

Podlaga

1 skodelica datljev

1 skodelica indijskih oreščkov (lahko brazilskih) (namočeni najmanj 4 ure, a tokrat niso bili)

1 skodelica pulpe iz indijskih oreščkov

3 žlice kokosovega olja

4 žlice kokosovega čipsa

3 žlice presnega kakava

4 banane

Krema

2 skodelice namočenih indijskih oreščkov (namočeni, a tokrat niso bili)

½ skodelice kokosovega mleka (lahko mandljevega, riževega)

Agavin sirup (po okusu)

3 žlice presne čokolade v prahu

½ skodelice kokosovega olja

(Pri Terezi še ½ skodelice kakavovega masla.)

Pulpo iz oreščkov naredimo tako, da eno skodelico oreščkov z mikserjem sesekljamo v malo vode. Pulpo dobimo še precedimo skozi krpo in uporabimo gosti del.

V mikserju sesekljamo datlje z malo vode, da dobimo datljevo pasto. Dodamo indijske oreščke, mandljevo mleko, kokosovo olje in presni kakav. Podlago poravnamo v tortni model. Nanjo zložimo narezane banane.

 Z mikserjem sesekljamo vse sestavine razen kokosovega olja (in kakavovega masla). Ko dobimo gladko kremo dodamo kokosovo olje (in kakavovo maslo) ter le na hitro zmiksamo. Postavimo v hladilnik, najbolje čez noč.

Čokolada od Jane

Beri Džejn, ker je bila Jane v osnovni šoli pri pouku angleščine. Jaz sem bila Elizabeth, pa mi takrat ni bilo prav všeč. Raje bi bila Betty ali kaj takšnega, kar se je bolj kul slišalo. Ne pa Elizabeth, ki je tako viktorijansko.

Jane nas je letos spet obdarila z lično zavito doma pripravljeno dobroto. Doma narejeno čokolado. Bila je izjemna. Bila. Ker je hitro pošla.

Recept je napisan izpod njene roke, ga nisem nič spreminjala. Naj dodam edinole še to, da so bile, mislim, po vrhu poleg orehov in mandljev posute še jagode goji. In čokolada je bila za darilno izvedbo, ki sem jo dobila jaz, oblikovana v okroglih modelčkih.

100 g kakava v prahu

50 g rožičeve moke

100 g kokosovega olja

2 ščepca soli (jaz sem na to pozabila) 

Jaz sem dodala še:(brez meric in merjenja ampak samo po občutku)

kokosov sladkor

cimet v prahu

mlete orehe in mandlje

nekaj kokosove moke (grobe)

Raztopila sem kokosovo olje, ga dala v kakav in rožičevo moko, dodala še ostale sestavine, vse to premešala in zlila na peki papir (ki sem ga dala na večji krožnik), posipala po čokoladi še malo cimeta, orehov, mandljev (grobo zmletih),kokos...(samo za okrasitev). To sem dala v zamrzovalnik in po 20 minutah je nastala ta čudovita čokolada, ki jo nalomiš na koščke in z užitkom ješ iz hladilnika.

Zeliščna rižota z marelami

Zadnje poletje in jesen v znanem kotičku gozda nisva našla prav veliko gob, kljub temu, da bi razmere morale biti idealne. Toplo in dež. Se je pa pripetilo, da je John, kljub temu, da se ni nadejal bere, prav na začetku poti v skrivne kotičke našel nekaj velikih dežnikaric. In to kar nekaj. Da ne bi bilo vedno enako, jih tokrat nisva spohala ali le spekla na olju in posula s peteršiljem, ampak sva jih podložila z zeliščno rižoto. Zelišča pa naj bodo sveža, vsekakor ne sme manjkati peteršilja. Mislim, da sem jaz tokrat uporabila še šetraj, timijan, origano in rožmarin.

Za 2 osebi

200 g riža

oljčno olje

1 čebula

4 stroki česna

lahko nekaj kolesc čilija

sveža zelišča, ki jih imamo pri roki

peteršilj

lovorjev list ali dva

sol, sveže mlet poper

2 večji ali 4 manjše dežnikarice

Na oljčnem olju steklasto prepražimo nasekljano čebulo in na lističe narezan česen, lahko pa dodamo še nekaj kolesc čilija, če želimo malo ostrejšo jed. Steklasto prepražimo še riž in vse skupaj zalijemo s primerno količino vode. Dodamo lističe svežih zelišč, lovorjeva lista in solimo. Kuhamo približno 20 minut, da se riž skuha, a ne prekuha. Na oljčnem olju v ponvi na obeh straneh popečemo dežnikarice, jih narežemo na manjše kose in položimo po rižu. Zraven gre kozarček suhega belega vina.

rižota z gobami

Rulada z mangom

Naneslo je, da sem imela veliko gostov, zato sem spekla dve vrsti rulad. Pravzaprav zelo podobnih. Ena je spodaj, v prejšnjem blogu in je pripravljena s svežim kakijem, tale bo pa z mangom. Vse enako, le sadež je drug. Pri nakupu manga pazimo, da je zrel in svež. Nekateri prisegajo na t.i. avionske mange, jaz pa mislim, da so malce predragi za gospodinjo srednjega sloja. Zato se raje potrudim in najdem primernega v običajni trgovini.

Testo

4 jajca

120 g sladkorja

100 g moke

Nadev

1 zrel mango

2 dl sladke smetane

Za testo najprej beljake stepemo v trd sneg, dodamo hkrati ves sladkor in rumenjake in še naprej mešamo, dokler ne dobimo goste, svetlo rumene pene. Nanjo presejemo moko, ki jo nežno vmešamo. Testo prelijemo na s peki papirjem prekrit pekač v debelini približno enega centimetra. Pekač denemo v že ogreto pečico na 200 stopinj in ga pečemo približno 10 minut. Še vroč biskvit kar s peki papirjem zavijemo v rulado in počakamo, da se ohladi. Peki papir z občutkom odstranimo in po testu najprej premažemo z nekoliko pretlačenim mesom manga. Nato na mangov premaz nadevamo še stepene smetane in nazaj zavijemo. Rulado potresemo s sladkornim prahom.

Rulada s kakijem

Biskvitno rulado sem v tem blogu že pripravljala po receptu, ki ga imam že precej dolgo v moji beležnici. Tam je testo pripravljeno iz 6 – 8 jajc, tu pa je iz štirih. Našla sem ga pri Novakovih, ki v recepturi citirajo sestro Vandelino. Testo je ravno tako dobro, kot tisto z več jajci in je zato morda bolj prikladno za varčne gospodinje.

Testo

4 jajca

120 g sladkorja

100 g moke

Nadev

4 zreli kakiji

2 dl sladke smetane

Za testo najprej beljake stepemo v trd sneg, dodamo hkrati ves sladkor in rumenjake in še naprej mešamo, dokler ne dobimo goste, svetlo rumene pene. Nanjo presejemo moko, ki jo nežno vmešamo. Testo prelijemo na s peki papirjem prekrit pekač v debelini približno enega centimetra. Pekač denemo v že ogreto pečico na 200 stopinj in ga pečemo približno 10 minut. Še vroč biskvit kar s peki papirjem zavijemo v rulado in počakamo, da se ohladi. Peki papir z občutkom odstranimo in po testu najprej premažemo s kakijevo notranjostjo. Pri tem pazimo, kakšen košček trpke lupine ne pride med nadev. Nato kaki premažemo še s stepeno smetano in nazaj zavijemo. Rulado potresemo s sladkornim prahom. Mislim, da bo kmalu pošla in niti ne bo potrebe po hrambi v hladilniku.

Tunina pašta po Johnovo

John je bil preko vikenda sam doma in je iznašel svojo recepturo za pašto s tuno. Pašta je bila bojda odlična, sem pa po povratku v kuhinji na pultu in štedilniku našla še vso opremo in rekvizite, ki jih je uporabljal. Videno ni bilo dovolj, da bi na podlagi tega sama rekonstruirala recept, zato sem zdajle, ko tole tipkam odšla dol po stopnicah do njega in ga vprašala za recept. Rekel je samo: »Ne kompliciraj!« in dodal nekaj podobnega, kar sem povzela spodaj. Pravi, da gredo k takšni omaki najbolje penne.

Na osebo

100 g peresnikov

oljčno olje

1 srednja rdeča čebula

1 konzervica tune

ene par češnjevih paradižnikov

poper

sol

Na oljčnem olju prepražimo nasekljano čebulo, dodamo na polovico prerezane češnjeve paradižnike, še malo prepražimo in dodamo tuno iz konzerve. Popopramo, premešamo, dodamo še v osoljenem kropu kuhane testenine premešamo in pojemo.

Rolada z lososom

Še ena kuharska umetnina moje mlajše hčere iz knjige Toplo priporočam. Pri pripravi te nisem sodelovala, rolada me je čakal že pripravljena na polici v hladilniku. Prav fajn je, ko otroci zrastejo in te razveselijo s kakšno dobroto ali opravljenim delom, ki bi sicer čakalo na mamo.

Pri izvedbi te rolade je bila ena majhna razlika – v barvi testa. V Baziliki so špinačo zmiksali, hči pa jo je dobro odcedila in samo nasekljala. Zato je njeno testo rumeno, Bazilikino pa zeleno. Nič hudega, oboje je dobro.

Testo

5 jajc

1 žlička soli

dobra pest sveže šipnače

2 žlici oljčnega olja

Nadev

500 g skute

2 žlici kisle smetane

sol, poper, sveža zelišča

100 g dimljenega lososa

Špinačo v vreli vodi kuhamo eno minuto, jo odcedimo in prelijemo z mrzlo vodo. Iztisnemo tekočino in zmiksamo v pasto, če ne gre, dolijemo čisto malo mleka. V mešalniku penasto stepemo jajca, solimo, nato previdno dodamo še moko in špinačo. Maso vlijemo v pekač pokrit s peki papirjem in poravnamo. Pečemo 10 minut na 200 stopinjah. Testo zvrnemo na namaščen kos peki papirja in previdno odstranimo papir, na katerem se je peklo. Rolado zvijemo in počakamo da se ohladi.

Za nadev zmešamo skuto s kislo smetano, soljo in zelišči. Ohlajeno testo razvijemo, ga po vsej površini namažemo z nadevom in obližimo z dimljenim lososom. Rolado spet zvijemo. Lahko jo narežemo takoj, ali pa jo zavijemo v folijo in damo v hladilnik, kjer počaka nekaj ur.

Če delamo rolado za prilogo, izpustimo lososa.

Bučni njoki s trevizianom in pinjolami

Mlajša hči je s seboj v Istro pritovorila vse sestavine za recept iz kuharice Toplo priporočam. Eno bučo, terviziano, pinjole in parmezan. Ostalo sva imeli pri roki. In potem se je ročno lotila peke buč in priprave testa. Pri oblikovanju njokov sem pomagala. Pomagal je tudi Pino, ki je zvesto čakal blizu pulta, za vsak primer, če bi kaj padlo na tla.

Za 4 osebe                

Testo za njoke

1 buča hokaido

1 jajce

150 g parmezana

približno 30 žlic moke

muškatni orešček

Omaka:

4 žlice masla

1 manjši terviški radič

4 žlice pinjol

parmezan

Neolupljeno bučo narežemo na kose, velike približno 1,5 cm, obilno solimo in popramo, pokapamo z oljčnim oljem in damo v pekač. Pečemo pri 180 stopinjah kakšne pol ure, oziroma toliko časa, da se zmehča. Prestavimo jo v posodo in zmeljemo s faličnim mešalnikom. Dodamo jajce, parmezan, muškatni orešček in moko po žlicah. Oblikujemo hlebčke, jih na dobro pomokani površini razvaljamo v klobase, te pa narežemo na manjše njokce. Njoke skuhamo v osoljenem kropu.

Na srednji temperaturi najprej prepražimo pinjole in smo pozorni, da se ne zažgejo. Čim dobijo lepo rjavkasto barvo, jih odložimo v drugo posodo. V isti ponvi stopimo žlico masla in na njem prepražimo tarviziano, narezan na trakove, dodamo še preostalo maslo in kuhane njoke. Potresemo s pinjolami in parmezanovimi ostružki. Darja pravi, da lahko omaki mirno dodamo še popečeno panceto. Pravi tudi, da lahko preostale njoke zamrznemo na pladnju, obloženim s peki papirjem, nato jih preložimo v vrečko (kot varčna gospodinja to itak počnem).

Postrv v foliji

Res odlična zadeva. Pravzaprav mi je tako pripravljena postrv najboljša. V ponvi pečena je za moj okus malo premastna, na lešo je tudi dobra, a imam vedno občutek, da vsi okusi pobegnejo v vodo. Takole zavita v foliji, pa zadrži vse v sebi. Mehka, okusna in lahka. Le različico na žaru, tisto Novakovo s češnjevim lesom, moramo še enkrat poskusiti. Bere in vidi se slastno.

postrvi

sol, poper

alufolija

Postrv očistimo in operemo. Popoprano in osoljeno denemo na z olivnim oljem namazano aluminijasto folijo. Zavijemo jo in prepognemo, tako da tekočina ne izteka. Pečemo v naprej ogreti pečici na 180 stopinjah 25 minut. Postrežemo z drobnjakovim ali peteršiljevim krompirjem in kozarčkom belega vina. 

Drobnjakov krompir

Je odlična priloga k postrvi, posebej če je kuhana ali pečena v foliji, brez priokusov pečenega olja. Zato se zraven poda nežen okus stopljenega masla in posebno pikanten drobnjaka. Podobno kombinacijo, le da s peteršiljem in samo v omaki, sem nekoč okusila, mislim da Pri brinovcu v Podgorici. Od tam namreč zame izvira spomin na ta praokus kombinacije postrvjega mesa in stopljenega masla z zelmi.

krompir

maslo

drobnjak

Krompir olupimo, ga narežemo na kose in skuhamo v osoljeni vodi. Precejenega zmešamo s kosom masla in sveže narezanim drobnjakom.

Pandišpanja

V hladilniku se je ne vem kako pojavilo precej jajc, pa je bilo treba nekaj narediti iz njih. Najprej sem se po prebrani Pesmi lune in morja hotela lotiti Bretanskega kolača, pa sem ugotovila, da se tam rabijo samo rumenjaki in precej masla, ki pa ga nisem imela pri roki. Tako sem se spomnila, da je v Pucerjevi Istrski kuhinji recept za Pandišpanjo. Tam tudi piše, da ime te sladice, predhodnice torte, izvira iz »pan de spagna«, to je španski kruh. Recept se je iz hrvaške Istre v slovensko razširil po drugi svetovni vojni. Sicer pa naj bi tja prišel v Napoleonovih časih. Od začetka so spekli pandišpanjo in ga potresli z mletim sladkorjem. Pozneje pa so ga prerezali in vmes namazali kremo, da je tako dobil obliko torte. V Istrski kuhinji sta dva recepta za to biskvitno sladico, jaz sem jo pripravila po prvem. Pri drugem je 12 jajc, manj moke in sladkorja, masla ni, dodana pa je naribana limonina lupina.

¼ kg bele moke

¼ kg sladkorja (jaz sem ga dala manj)

2 vaniljina sladkorja

ščepec soli

8 jajc

30 g masla

Maslo, sladkor in vaniljev sladkor penasto umešamo in dodamo rumenjake, ščepec soli ter vse dobro zmešamo ob postopnem dodajanju moke. V maso vmešamo še sneg in beljakov, da dobimo primerno gosto testo, ki ga zlijemo na pomaščen in pomokan pekač. Pri 180 stopinjah pečemo od pol do tričetrt ure, odvisno od pečice. Ko je pečen, počakamo, da se nekoliko ohladi in posipamo z mletim sladkorjem, ali kako drugače okrasimo. Lahko pa ga prerežemo in premažemo s poljubno vrsto kreme.

Trlje na žaru

Marjuča Offizia pravi, da je najboljša pečena v pečici oziroma na žaru ali ocvrta, nikakor pa ne kuhana. Piše tudi, da če bradača pečemo na žaru, mu ne odstranimo lusk, le očistimo posolimo, premažemo z oljem in spečemo. Recept na neki hrvaški strani pa je predlagal čiščenje lusk in oljenje pred peko na žaru. John je luske odstranil, trlje naoljil in spekel na žaru.

Pri peki na gradelah moramo biti sicer zelo pazljivi, ker ima trlja tanko kožo in se lepi na rešetke. Sicer pa ima izjemno okusno meso, ki spominja malo na meso rakov.

trlje

oljčno olje

rožmarinova vejica

groba morska sol

Trlje očistimo, tudi lusk in jih naoljimo. Denemo jih na ne prevroč žar in jih pečemo 5 - 10 minut na vsaki strani (odvisno, kako velike so). Med peko jih mažemo z oljčnim oljem z rožmarinovo vejico. Pri obračanju in jemanju dol moramo biti izjemno previdni, da ribe ohranimo kolikor toliko cele.

Peresniki z melancani

Tele pašte žal nisem slikala, ker sem bila prepričana, da imam že dovolj receptov za testenine z melancani, pa sem le želela v enega izmed njih dodati nove hinte, ki sem jih ujela pri kuhanju te. Pa sem prelistala malo nazaj po blogu in ugotovila, da sem objavila le recept za siciljanske svedrčke, ki je nekoliko specifičen, ker tam omako spasiramo, da se ujame med zareze svedrov in pikantno pašto z melancani, kjer je v recepturi poleg melancan bistven pikantni feferon. Pa še takrat sem kuhala z izkušnjo, da je najboljši način, da se izognemo vpijanju maščobe v meso jajčevca takšen, da ga bodisi spečemo v olupku pečici ali omaki dodamo kasneje, ko so ostale sestavine že vpile maščobo. Danes pa sem jajčevce narezala na tanke rezine in jih spekla na peki papirju v pečici. Dobimo precej boljšo substanco za okusno pašto od tiste, kjer celega v olupku spečemo v pečici, pa še okus je boljši. Ni tako grenak in malce spominja na gobe.

Torej en hint za tole omako so v pečici predpečene tanke rezine melancana, drugi pa, da so dodane črne olive in sušeni paradižniki. Slednjega John, ki je z veseljem pospravil pašto in pomazal omako na koncu, ne ve. Ni namreč ljubitelj suhih paradižnikov, ne ve pa, da so lahko odlična začimba.

Slika torej ni prava, je še od ene izmed prejšnjih kuh - s pekorinom. Danes sem po vrhu dodala na kockice narezano mozzarelo.

(slika je simbolična:))

Za 4 osebe

400 – 500 g peresnikov (naši so bili polnozrnati)

1 jajčevec

oljčno olje

1 čebula

4 stroki česna

4 črne olive

2 sušena paradižnika

12 češnjevih paradižnikov

½ dl suhega belega vina

1 konzerva pelatov

2 lovorjeva lista

sveže mediteranske začimbe (bazilika, origano, timijan) pa še malce šetraja

sol, poper

malce ostre paprike v prahu (lahko tudi na drobno nasekljan delček čilija)

mozzarela

Melancan narežemo na tanke rezine in ga spečemo v pečici na peki papirju (10 – 15 minut na 180 stopinjah). Na hladno olje denemo nasekljano čebulo in jo steklasto prepražimo. Dodamo na kolobarčke narezan česen, izkoščičene in narezane olive ter na drobno narezan sušen paradižnik. Malo premešamo in dodamo predpečene melancane, ki smo jih dodatno narezali na manjše kose (cca. 1 cm x 1 cm, ali pa na trakove) in češnjeve paradižnike, narezane na četrtine. Še malo premešamo in dodamo konzervo s pelati – pelate narežemo na manjše kose. Dodamo začimbe, vse razen ostre paprike, ki jo bomo dodali tik pred koncem. Premešamo z vinom in pustimo, da se kuhlja kakšnih 20 minut. Na koncu torej dodamo še ostre paprike v prahu – po okusu. Najbolje za omako je toliko, da ne prevlada ostrina okusa, da jo le čutimo malce v ozadju. Lahko pa jo tudi izpustimo, če nismo za pikantno. Če se odločimo namesto mlete paprike dodati svež čili, da dodamo na začetku skupaj s česnom. V omako zamešamo al dente skuhane peresnike, premešamo in postrežemo. Po vrhu dodamo na kockice narezano mozzarelo.

Ta kombinacija je bila danes res izjemna. Zato sem (si) zapisala recept in (si) ga objavila (za kasnejšo rabo), pa čeprav brez originalne slike.

Javorjev sladoled z orehi

Legendarni Maple with wallnuts je sicer od Schollerja in za moj okus še vedno ostaja zmagovalec sladoledov tega okusa. Tale je jajčna varianta in zato ni optimalen. Smo ga pa pripravili doma in ima zato svoj čar.

2 dl mleka

2 dl sladke smetane

4 rumenjaki

3 žlice sladkorja v prahu

1 vaniljin sladkor

šcepec soli

½ dl javorjevega sirupa

pest orehov

½ dl javorjevega sirupa

Mleko s šcepcem soli segrejemo v bain marie, a ne do vretja. Vanj počasi vmešamo rumenjake stepene s sladkorji in kuhljamo ob stalnem mešanju, a ne do vretja, da se masa zgosti. Zmes ohladimo, vanjo dodamo stepene smetane in javorjev sirup. Maso dobro premešamo in jo počasi vlijemo v aparat za pripravo sladoleda. Orehe na kratko popečemo v pečici na peki papirju. Denemo jih v kozico skupaj s preostankom javorjevega sirupa in mešamo na majhnem ognju. Ohlajene orehe s sirupom (vse je še nekoliko tekoče in mokro), vmešamo v narejen sladoled. Najbolje ga je pojesti takoj, ko je narejen, če pa ga slučajno še kaj ostane, ga nadevamo v plastične posode in zamrznemo.

Krostata s figami

V tem blogu najdete že marsikatero vrsto krostate. Vse pripravljam na podoben način. Figovo sem naredila tokrat prvič in to s figami iz domačega drevesa. Letos so bile zaradi obilice padavin in tudi veliko sonca ob pravem času še posebej sladke in sočne.

Še to – slika ni idealna, tudi zaradi tega, ker se mi je krostata pri jemanju iz pečice nekoliko izmuznila, zato je zrnata jajčna notranjost prekrila zlatorjavo zapečeno površino. Se zgodi. Tudi v običajnih družinah.

½ zavitka listnatega testa

fige

2 dl sladke smetane

2 jajci

1 vaniljin sladkor

cimet

žlica trsnega sladkorja

žlica ruma

žlica kristalnega sladkorja

Listnato testo razvaljamo in obložimo pekač. Če pekač ni teflonski, ga bodisi namažemo z maslom, ali pa ga obložimo s peki papirjem. Testo večkrat prebodemo z vilicami. Nanj naložimo prepolovljene fige in vse skupaj zalijemo z nadevom, za katerega smo skupaj stepli smetano, jajca, vaniljin sladkor in žličko ali dve cimeta. Po polovicah fig z žličko naložimo še rum, zmešan s trsnim sladkorjem. Krostato pečemo 30 – 40 minut pri 180 stopinjah. Čas pečenja je odvisen od pečice. Deset minut pred koncem vse skupaj posujemo še z žlico kristalnega sladkorja.

Ena boljših krostat. Sicer pa so itak vse dobre.

Kruhki

Pri vseh objavah včasih niti ne vem več, katere recepte sem že zapisala v blog in katere ne. Pa v navdušenju naredim fotografijo še preden preverim v blogu, če je kaj podobnega že objavljenega. Ko je fotka že narejena, pa še objavim, da je ne zavržem kar tako.

Malo sem pogledala nazaj in se spomnila, da sem objavila že recepte za tople, česnove in pečene kruhke. V bistvu gre povsod za enak princip, kose belega ali koruznega kruha obložimo s tistim, kar imamo pri roki. Pri kruhkih torej ne gre za kakšno sofisticirano recepturo, bolj za idejo, kaj lahko naredimo, če doma nimamo ničesar posebnega, želeli pa bi si pripraviti okusen prigrizek. Najbolj se prileže zvečer na kakšnem balkonu s pogledom na kulturno krajino, ob svetlobi zahajajočega sonca in soju vrtne sveče, ob rahlem večernem vetrcu in prvem oglašanju čuka. In seveda ob kozarcu črnega vina.

Na sliki lahko najdete štiri vrste kruhkov.

Prvega z dimljenim sirom.

Drugega s slanim inčunom, sirom in paradižničkom.

Tretjega s paradižnikom in rožmarinom.

In četrtega z oljčnim oljem, stisnjenim česnom, naribanim parmezanom in celimi olivami.

Sicer pa imamo nešteto možnosti.

Moj priljubljen je tudi z zmešanimi nasekljanimi v olje vloženimi suhimi paradižniki in kaprami.

Odličen je tudi z nasekljanimi črnimi olivami in oljčnim oljem.

Izjemen je tudi nasekljan paradižnik z baziliko in oljčnim oljem.

Zadnjič sem bila navdušena tudi nad drobno nasekljano papriko, naribanim parmezanom in oljčnim oljem.

Skratka možnosti je veliko, le domišljijo je treba imeti in v mislih prej na brbončicah sestaviti okuse.

Breskve na grškem jogurtu

Nekaj dni po tem, ko sem pripravila grške smokvice, sem ob nekem vročem dnevu dobila idejo še za breskve, pripravljene na enak način.

500 g grškega jogurta

2 žlici medu

2 breskvi

nekaj svežih lističev melise

1 žlica trsnega sladkorja

1 žlica ruma

Grški jogurt zmešamo z medom in ga nalijemo v kozarčke. Breskve narežemo na krhlje in jih nadevamo na kremo. Prelijemo jih z rumom, v katerega smo vmešali trsni sladkor. Po vrhu zataknemo še lističe sveže melise.

Grške smokvice

Idejo sem dobila iz bazilikine knjige receptov, ki jo je mlajša hči prinesla v Istro z namenom, da bi spekli kakšno pito. Zaradi vročine in dejstva, da je krhko testo malo težje za želodec, smo testo opustili in pripravili samo tisto, kar je opisano kot nadev na piti. Dobili smo lahko svežo sladico, primerno za vroče dni. Namesto melase, ki je v originalnem receptu, sem zmešala malo ruma in trsnega sladkorja.

500 g grškega jogurta

2 žlici medu

5 fig

nekaj svežih lističev melise

1 žlica trsnega sladkorja

1 žlica ruma

Grški jogort zmešamo z medom in ga nalijemo v kozarčke. Fige narežemo na krhlje in jih nadevamo na jogurt. Prelijemo jih z rumom, v katerega smo vmešali trsni sladkor. Po vrhu zataknemo še lističe sveže melise.

Lignjev golaž

Golaž s kalamari. Čeprav sem lignjev golaž pripravljala prvič, odkar recepte zapisujem v tale blog, sem ga v vnemi, da ga čim prej poskusimo, pozabila fotografirati še dokler je bil sveže pripravljen in še nedotaknjen. Šele, ko smo ga pospravili, sem se spomnila, da rabim fotko za blog. John mi je sicer že večkrat predlagal, da bi bila najboljša slika za blog tista, ko so v kozicah in na krožnikih le še ostanki, ki dokazujejo, kako smo pomlatili kosilo ali večerjo. Pa me je rešila mlajša hči, ki je zase slikala golaž, ko je bil še na štedilniku.

Za 4 osebe

1 kg lignjev

oljčno olje

1 čebula

4 stroki česna

pol šopka peteršilja

4 veliki rdeči paradižniki ali 1 konzerva pelatov

2 dl malvazije

sol, poper, 2 lovorova lista

Lignje očistimo – odstranimo kost, drobovje in oči ter jih narežemo na kolobarčke. Na oljčnem olju steklasto prepražimo nasekljano čebulo. Dodamo še narezan česen in lignje. Nato še nasekljan peteršilj. Dodamo še na kockice narezane olupljene paradižnike in lovorjev list. Premešamo in dodamo še belega vina. Ko zavre, kuhamo kakšne pol ure. Postrežemo s polento.

Če želimo pikantnejši golaž na začetku skupaj s čebulo pražimo še malo čilija ali pa na koncu dodamo ostre paprike v prahu.

Guernica (medblog)

Tole pa je ostalo od Eržebetinega štrudlja. Motiv je očaral D.A.. 

Moja fotografija je bolj preprosta od fotografove, ki je naredil rahel glissando po motivu.

Borovničev štrudl od Eržebet

Eržebet je spet spekla svoj legendarni borovničev štrudl. Tokrat sem jo prosila za recept. Objavljam kar takšnega, kot sem ga dobila. Bila pa sem presenečena, da je bila v štrudlju skuta. Čutilo se je, kot bi bile samo borovnice.

zavitek listnatega testa

maslo

drobtine

2 kozarca (za vlaganje) borovnic

1 jajce

¼ kg domače polnomastne skute

cimet

Za štrudelj sem uporabila hoferjevo testo za zavitke (ne light, ker ni tako dober). Je že razvaljan in zavit v rolico. Zelo priročno.
Za 2 štrudla gre takole:
1. Na maslu sem zlatorjavo popražila bele drobtine in jih potresla po srednjem delu razprtega testa.
2. Čez sem potresla cca. 2 kozarca (za vlaganje) svežih borovnic.
3. V skledi sem stepla 1 jajce s sladkorjem (po okusu) in nato dodala 1/4 kg domače polnomastne skute in vse skupaj nadevala po borovnicah.
4. Po vrhu sem potresla kar veliko precej močnega cimeta, ker ga imamo radi.
5. Zviješ in zapogneš robove na konceh ter položiš v pekač, obložen s peki papirjem.
6. V skledici sem raztopila maslo in z njim premazala oba štrudla in testo prepikala z vilicami, da ne poči med peko. Kar velikokrat, ne more biti preveč.
7. Daš v ogreto pečico in pečeš cca. 45 minut na 180-200 stopinj celzija, da se zlatorjavo zapeče.
8. Ko se ohladi, ga potreseš s sladkorjem v prahu, ker je tak najlepši :)
Naj vam tekne.

Zelenjava iz ponve s piščančjimi medaljoni

Priprava te jedi je enostavna, ker pripravimo vse v eni posodi. Rabimo le teflonsko ponev s pokrovom. Izbira zelenjave je poljubna, jedi bi edinole nekaj manjkalo, če ne bi imeli krompirja.

piščančji medaljoni

oljčno olje

sol, poper

svež rožmarin

lovorjev list ali dva

krompir

sladek krompir

čebula

česen

lahko tudi bučke, koromač, korenje in kakšen češnjev paradižnik

Piščančje medaljone začinimo s poprom, soljo in svežimi lističi rožmarina. Denemo jih v polivinilno vrečko, zalijemo z nekaj oljčnega olja in pustimo v marinadi kakšno uro.

Na vroče oljčno olje denemo narezan krompir in ga v pokriti ponvi pečemo 10 minut. Dodamo še ostalo narezano zelenjavo, lovorjev list in svež rožmarin, pečemo še 10 minut ali dlje, dokler ni vsa pečena. Zelenjavo odrinemo na stran in spečemo še piščančje medaljone. Pazimo da so skoz in skoz prepečeni. Posolimo še zelenjavo in postrežemo.

Biskvit s češnjami

Že dolgo iščem pravi recept za biskvit s sadjem. Tudi tale, ki sem ga našla v knjigi z domačimi primorskimi slaščicami, ni bil povsem optimalen.

300 g moke

100 g sladkorja

4 jajca

300 g izkoščičenih češenj

ščepec soli

150 g masla

½ pecilnega praška

1 vanilin sladkor

1 limona

1 žlica ruma

Maslo s sladkorjem penasto umešamo. Med stalnim mešanjem dodamo vsako jajce zase. Dobro premešamo, preden dodamo naslednje. Dodamo vanilnin sladkor, sol, naribano limonino lupino in rum ter premešamo. Moko presejemo s pecilnim praškom in jo narahlo vmešamo v testo.

Model namažemo z maslom in potrosimo z drobtinami, vlijemo vanj polovico zmesi, porazdelimo po vrhu češnje in pokrijemo z ostalo zmesjo. Pečemo v ogreti pečici približno 50 minut. Pohlajeno pecivo vzamemo iz pekača in potrosimo s sladkorjem v prahu.

Bakala z dušenim radičem

Idejo za takšnole jed je prinesla Johnova mama. Ne samo ideje, tudi vse sestavine je prinesla s seboj, v Istro, kjer smo preživeli nekaj čudovitih dni. Edino domači koruzni kruh s polento je bil že spečen in je samo še čakal na odlično kulinarično kombinacijo.

mlad zelen radič

bakala

slani inčuni

domač koruzni kruh

oljčno olje

Na oljčem olju podušimo mlad zelen radič. Prigrizek si sestavimo tako, da na koruzni kruh namažemo bakala, nanj položimo inčun in povrh še podušen radič Izjemna kombinacija. Poleg je odlično šel kozarček hladne malvazije.

Istrska pašta z lisičkami in šparglji

John je iz gozda prinesel nekaj prav lepih lisičk. Zamislil si je istrske testenine (pljukance) z lisičkami, šparglji in panceto. Spet me ni spustil do štedilnika, celo pomožna dela je opravil sam.

Špargljev in lisičk seveda ne moremo najti v gozdu v istem letnem času. Šparglje smo nabrali spomladi in jih zamrznili, lisičke pa najdemo poleti.

100 g pljukancev ali kakšnih drugih domačih testenin

lisičke

divji šparglji

oljčno olje

čebula

panceta

sol, poper

malo belega vina

malo masla

Na hladno oljčno olje denemo nasekljano čebulo in jo steklasto prepražimo, dodamo na majhne koščke narezano panceto, prepražimo in dodamo še očiščene in narezane lisičke. Pražimo nekaj minut, dodamo zamrznjene šparglje in malo belega vina. Solimo. Pražimo še deset minut, popramo na koncu, da šparglji ne postanejo grenki. Vmešamo še kosem masla, dodamo kuhane pljukance, premešamo in postrežemo.

Rižota s piščancem in brezovimi gobani

Tokrat je bi kuhar spet John. Ne samo, da je bil kuhar, tudi gobe je nabral v gozdu. O načinu priprave nabranih gob se mu je misel porodila najbrž že nekje po stikanju po podrastju gozda. Ob brezovih gobanih si je zamislil piščanca, pa smo ročno odhiteli v bližnjo mesnico, kjer imajo še domače piščance. Ne tistih, ki imajo meni neprijeten vonj med kuho, ampak takšnih s pravim okusom in vonjem.

Brezove gobane smo prejšnji večer poblanširali z malo kisa, da ne bi počrneli. Pa so kljub temu. Med brezovčki sta bili še dve golobici. Poblanširane gobe smo zamrznili, da so v boljši kondiciji dočakale kuho.

oljčno olje

čebula

česen

malo svežih čilijev ali praška

gobani, lahko tudi jurčki

belo piščančje meso

peteršilj

sol

poper

lahko tudi malo svežega šetraja, origana, če ju imamo pri roki

lovorov list ali dva

70 g riža po osebi

malo masla

Na še hladno oljčno olje denemo nasekljano čebulo in jo steklasto prepražimo. Če imamo svež čili, ga nasekljanega popražimo poleg. Dodamo na tanjše kose narezan piščančji file in na lističe narezan česen. Dodamo še gobe in začimbe. Malo prepražimo, a pazimo, da ne porjavi. Prepraženo umaknemo na del ponve. Na praznem delu ponve riž steklasto prepražimo. Vse skupaj zmešamo in zalijemo s primerno količino vode (razmerje volumna riž – voda je običajno 1 proti 2). Posolimo in popopramo. Pokrito kuhamo, dokler se riž ravno prav ne zmehča, vmešamo še kosem masla in ponudimo.

Pita s kutinovim pirejem

Kutina je sadje z nekoliko specifičnim okusom. Tam nekje med jabolkom, hruško in limono. Zato sem nekoliko oklevala s poskusom, da bi pripravila pito po receptu, ki ga uporabljam za pripravo te sladice z bučnim pirejem. Ta je namreč božanska in težko bi bilo doseči podoben učinek s kakšnim drugim sadežem. Tale s kutinovim pirejem je uspela odlično. Od spodnjega recepta se razlikuje edino v tem, da sem vanjo dodala še kose jabolka, hruške in rozine.

Testo

230 g moke

100 g masla

2 žlici sladke smetane

20 g sladkorja v prahu

1 rumenjak

½ pecilnega praška

ščepec soli

2 žlici mrzle vode

1 žlica ruma

Nadev

½ l kutinovega pireja

2 jajci

1 beljak

1 dl sladke smetane

3 žlice sladkorja

1 vaniljin sladkor

naribana lupinica bio limone

cimet

Iz navedenih sestavin zamesimo testo in ga denemo za vsaj pol ure počivat v hladilnik. Za polnilo stepemo jajca z obema vrstama sladkorja, vtepemo še smetano, cimet in naribano limonino lupinico in nazadnje še kutinov pire. Testo razvaljamo in ga položimo v namaščen ali s peki papirjem obložen pekač (če že nimamo tistega teflonskega, na katerega se prav nič ne prime). Obložimo tudi robove v višini kakšnih štirih centimetrov, tako da bomo brez bojazni, da bi polnilo šlo čez rob. Testo po dnu večkrat preluknjamo z vilicami in vanj vlijemo polnilo. Robove testa s prstom potlačimo do višine polnila. Pito pečemo skupaj kakšnih 45 minut na 180 stopinjah, dolžina pečenja je odvisna od pečice.