Zelenjava na pari

Kuhanje na pari je najbolj zdrav način priprave zelenjave. No, še bolj zdrava je presna hrana, če pa o že temperaturno obdelujemo, se pri kuhanju na pari ne izlužijo hranilne snovi, zelenjava zadrži naravne soli in ni pečena na temperaturno obdelani maščobi. Zraven pa postrežemo presno solato, tako da dobimo zdrav obrok.

sezonska zelenjava

oljčno olje

sveže narezan peteršilj

Zelenjavo narežemo na kose in jo skuhamo na pari. Zložimo jo na krožnik in pokapljamo s hladno stiskanim deviškim oljčnim oljem ter dodamo nasekljan svež peteršilj.

Pire iz batate

Batata je lahko alternativa krompirju. Bolj zdrava, manj škroba. Tokrat sem jo pripravila kot prilogo govejim zrezkom v poprovi omaki.

batata

maslo

mleko

sol

Batato olupimo in jo narezano na kocke skuhamo v osoljeni vodi. Odcedimo jo in pretlačimo z maslom in mlekom. Po potrebi dosolimo.

Skakavka v pečici z zelenjavo

V puljski ribarnici sva ujela strijelko, na tržnici pa nakupila sezonske zelenjave. Batate, korenje, čebulo, česen in krompir. Drugi del »sezonske zelenjave« sva našla v bivšem merkatorju. Bučke, koromač, češnjev paradižnik. V teh evropskih časih je namreč zelenjava ves čas sezonska. Sicer z manj značilnega okusa, ker ni videla sonca, je pa bojda zagotovo eko, ker ni bila škropljena. Tako pač je z zelenjavo in sadjem, če ju ne gojimo sami, pač ne moremo vedeti, kaj natančno se je z njo dogajalo.

Skakavka je v Jadrano redka, zato boste verjetno tale recept uporabili pri kakšni drugi beli ribi. Če pa slučajno ulovite prav to vrsto ribe, jo zelo priporočam!

riba

oljčno olje

batati

korenje

bučka

češnjevi paradižniki

čebula

nekaj strokov česna

nekaj oljk

krompir

½ litra bele malvazije

Skakavko denemo na naoljen peki papir, prav tako na kose narezano zelenjavo, cele stroke česna, oljke in vino. Kilsko ribo pečemo približno 40 minut.

Kutinovi bomboni s čokolado

Recept za kutinove bombone, ki mi ga je že davno tega dala prijateljica Melimelum, sicer lahko najdete v tem blogu, da vam olajšam iskanje, pa še enkrat skopiram celotno proceduro v to objavo, kjer je končni izdelek oblit s čokolado. Jaz sem prvi del, pripravo kutinovega sira, opravila že pred kakšnimi dvemi meseci. Kutinov sir namreč brez težav počaka v hladilniku na nadaljnje obdelave.

Kutinov sok:

2 kg kutin

25 dag sladkorja

1,5 l vode

Kutine razrežemo na četrtine in jim odstranimo peške. Dodamo sladkor in vodo ter kuhamo eno uro in pol (ali pol ure v ekonom loncu). Čez noč precedimo skozi krpo ali gosto cedilo. Naslednji dan še enkrat prevremo in nalijemo v čiste steklenice.

Ohlajene kutine shranimo za pripravo kutinovega sira, ali jih oblite s čokolado in stepeno sladko smetano porabimo kot sladice.

Kutinov sir:

1 kg ohlajenih kutin (ki so ostale pri pripravi kutinovega soka)

1 kg sladkorja

limonina lupina (bio)

sok 1 limone

malo pomarančne lupine

cimet

1 šilce češnjevega, višnjevega ali hruškovega  žganja

Sestavine spasiramo in kuhamo v široki posodi na srednji temperaturi. Ves čas mešamo, približno uro do uro in pol, dokler se ne masa ne zgosti. Masa je dovolj gosta takrat, ko za kuhalnico na dnu lonca ostane sled. Maso razmažemo 1,5 cm debelo na pekač, prekrit z alu-folijo ali peki papirjem in sušimo približno 6 ur v pečici pri 50^o C, dokler se masa ne strdi. Čas sušenja je različen, odvisen od tega, koliko tekočine je izhlapelo pri kuhanju mase. Med sušenjem večkrat preverimo, če je masa že čvrsta in po potrebi skrajšamo ali podaljšamo čas sušenja. Strjena masa je čvrsta, podobna žele bombonom, a še vedno malo lepljiva. Strjeno maso (kutinov sir) narežemo na večje kose in jih spravimo v škatlo. Med posamezne plasti denemo peki papir. Tako shranjena masa se obdrži tudi več mesecev.

Bomboni:

Ko želimo izdelati bombone, kutinov sir razrežemo na kocke, jih iz vseh strani namočimo v glazuri iz temne čokolade in masla ter ohladimo na pergamentnem papirju.

Korenčkovi poljubčki

Beljake, ki ostanejo od peke sem velikokrat porabila tako, da sem naredila še kokosove poljubčke. Lahko bi šli tudi v torto pavlovo, a za to je potrebna posebna priložnost s primernim številom jedcev, ki bi jo pospravili. Ali pa makarone, a s tem izzivom se še nisem spoprijela in bi za prvič rabila malo več časa.  Poljubčke sem že pripravljala z mandlji, lešniki ali čokolado. Tokrat pa sem se spomnila sestavin odlične korenčkove torte, ki bi lahko dobro sedle tudi v poljubčke. Korenček in orehi. Ob pripravi presnega korenčkovega soka v sokovniku, dobimo kot stranski izdelek drobno nariban korenček, ki je precej bolj suh, kot če bi ga naribali na ribežnu. In tak korenček je idealen za poljubčke, ki so za spoznanje mehkejši od kokosovih.

Za 20 poljubčkov

2 beljaka

60 g sladkorja

100 g nastrganega korenja iz sokovnika

50 g zmletih orehov

10 g moke

1 vaniljin sladkor

V kozici najprej zmešamo vse sestavine, nato jih na srednjem ognju kuhljamo 6 minut ob stalnem mešanju (če imamo več mase, še kakšno minuto ali dve dlje). Dobimo torej nekakšno korenčkovo paljeno testo. Oblikujemo kroglice in jih polagamo na peki papir. Pečemo na 180 stopinjah 12 - 14 minut, odvisno od pečice.

Presna torta z bananami

Torte se je lotila mlajša hči. Nekje na netu je našla recept, ki je bil v originalu pripravljena s češnjami, ona pa je dodala banane. Torta je odlična in zdrava možnost za sladico, če le ni kdo izmed potencialnih jedcev alergičen na oreščke.

Podlaga

1 skodelica orehov ali mandljev

¼ skodelice kakava v prahu

ščep himalajske soli

¾ skodelice rozin

V sekljalniku zmeljemo orehe, nato nadaljujemo še s soljo, kakavom in rozinami. Podlago razporedimo in potlačimo po dnu modela za torte.

Nadev

3 skodelice indijskih oreščkov (1-2 uri namočeni v vodi)

6 datljev

¼ skodelce svežega limoninega soka

¼ skodelice vode

2 banani

1 skodelica kokosovega olja

¾ skodelice kakava v prahu

V sekljalniku zmeljemo najprej indijske oreščke, dateljne, limonin sok in vodo. Nato dodamo še kakav, kokosovo olje in banane. Nadev razporedimo po podlagi in torto denemo v hladilnik, da se strdi in ohladi.

Kroglice z ovseno kašo in suhim sadjem

Vsako leto pred novim letom se prijateljice obdarimo z majčkenimi darilci. Samo za pozornost in lep občutek. Tokrat se je Jane še posebej izkazala. V lično izdelani škatlici, oblepljeni z modrim papirjem, so bile odlične kroglice. Povedala je, da so brez glutena, brez sladkorja, skratka izjemno zdrave. Prav tam, ob večerji, kjer smo se obdarovale, jih še nisem poskusila, ker je bilo drugega dovolj. Lotila sem se jih doma naslednjega dne in uživala v okusu, ki me je spominjal na srbsko »žito«. Nekaj pšenice je bilo čutiti, pa orehe tudi. Ta izjemna kombinacija okusov, ki misli ponese za štirideset let nazaj na Knez Mihajlovo, ali pa k sosedom, ki so vsak december dobili paket iz Beograda. Skratka, kroglice, ki jih je ročno izdelala Jane, so bile izjemne, polne njene običajne vedrine.

Še to – ob receptu je napisala, da lahko v kroglice dodamo tudi druge sestavine po lastnem okusu, od oreščkov, ingverja, drugega suhega sadja, meni pa je prišlo na misel, da bi rozine in dateljne lahko namočili tudi v rumu.

1 skodelica ovsene kaše

2 skodelici mleka

3 skodelice vode

dateljni, rozine, orehi

kokosova moka

cimet

Ovseno kašo skuhamo v mleku in vodi. Pustimo, da se ohladi, jo sesekljamo v mešalniku in dodamo zmlete dateljne in rozine, ki smo jih prej namočili, da so postali mehki. Dodamo še cimet, zmlete orehe in kokosovo moko. Oblikujemo kroglice, ki jih povaljamo v kokosovi moki ali zmletih orehih.

Kokosov puding

Po trgovinah že dolgo iščem kokosov puding iz vrečke. Ne vem, ali me spomin vara, ampak iz mladosti se spomnim okusa kokosovega pudinga. Bil je popolnoma bel in rahel, brez strukture.

Da bi zadovoljila željo po ponovnem okušanju tega spomina okusa, mi je prišlo na misel, da poskušam poustvariti tak puding s pomočjo panakote, ki nima svojega specifičnega okusa. Panakote se lahko lotite tudi sami, še bolj enostavno pa je, če kupite tisto v vrečki. Najbolje je, če vmešate nariban svež kokosov oreh, če ga nimate pri roki, pa lahko uporabite kokosovo moko. Del mleka lahko zamenjate s kokosovim sokom.

Se opravičujm za sliko. Ni najbolje uspela.

Za 4 osebe

1 vrečka panakote

4 dl mleka (lahko pa polovico zamenjate s kokosovim sokom)

4 žlice sveže naribanega kokosovega oreha

Mleko zavremo in vanj zamešamo panakoto v prahu. Vmešamo se nariban kokosov oreh. Če namesto svežega oreha dodamo kokosovo moko, pokuhamo puding še kakšno minuto dlje. Puding nalijemo v skodelice in ga ohladimo. En sam kokosov užitek. Nežen.

Čemaževa krompirjeva juha

Ideja za tole juho se je porodila iz recepta Novakovih za porovo juho, kjer najprej krompir prepražijo na maslu. Imela sem namreč še čemaža, vloženega v oljčnem olju, rabila pa sem nekaj za zgostitev juhe. Poleg tega gresta krompir in čemaž odlično skupaj.

Tu je zapisan recept, kjer sem uporabila vložen čemaž. Lahko pa uporabimo tudi svežega. Le pazimo, da je pravi.
Pa še to - na kaj vas asociira spodnja slika? Ste kdaj delali psihološki test Ishihara? Pa da ne boste mislili, da ste daltonisti. V tej juhi namreč ni številk.

Za 4 osebe

1 lonček čemaža v oljčnem olju

25 g masla

4 veliki krompirji

sol, poper

mleko

Krompir olupimo in narežemo na tanke rezine. Prepražimo ga na maslu z nekaj oljčnega olja, ki smo ga vzeli kar iz lončka s čemažem. Prepražen krompir zalijemo z vodo, toliko, da ga prekrijemo. Solimo in popramo. Ko je krompir mehek, dodamo še čemaž, sesekljamo s paličnim mešalnikom in kuhamo kakšnih pet minut. Nato dodamo toliko mleka, lahko deci ali dva, da dobimo primerno gostoto kremne juhe in kuhamo še pet minut.

Pita z radičem, feto in pinjolami

Recept izvira iz Bazilikine knjige Toplo priporočam. Le, da je tam pita pripravljena s svežo mlado špinačo, takšno, ki jo lahko poskusimo v lokalu. Tu pa imamo mojo različico z radičem, ker špinače ta dan nisem imela pri roki, najbližja trgovina pa je predaleč. S špinačo jo je že pripravila mlajša hči, takoj, ko je nabavila knjigo. Žal je nismo fotografirali in zato ta različica tudi (še) ni našla mesta v temle blogu. Brez slike recept namreč ni to, kar bi moral biti. (Razen v Ivačiču.)

Tudi spodnja receptura je večinoma prepisana iz omenjene knjige, vključno z vejicami. Vir je torej naveden. Pa še to naj dodam, da nakup knjige in obisk Bazilike toplo priporočam.

Za pekač 26 - 28 cm

Testo

170 g pirine moke

65 g masla

ščep soli

1/3 rumenjaka

0,7 dl mrzle vode

Moko najprej na hitro zamešamo s koščki masla in soljo, dodamo rumenjak in na koncu postopoma še vodo. Količina vode je odvisna od temperature zraka – če je zelo vroče, rabimo manj. Pomembno je le, da samo vse sestavine spravimo skupaj, čim manj mesimo in valjamo po rokah in ga le na hitro zamesimo. Oblikujemo ga v disk, ki ga tesno zavijemo v prozorno folijo in damo v hladilnik za vsa pol ure. Nato testo na pomokani površini razvaljamo in ga s pomočjo valjarja prenesemo v pekač in fino pritisnemo ob robovih. Ostanke odrežemo in dno na več mestih prebodemo z vilicami. V hladilnik ga denemo še za pol ure, potem pa obližimo s peki papirjem in nanj stresemo fižol, lahko pa tudi riž, čičeriko, frnikole, ipd.. Testo obtežimo zato, da se med peko ne napihne. Postopek imenujemo slepa peka. Pečemo pri 170 stopinjah dobrih 15 minut. Odstranimo papir in fižol in pečemo še nekaj minut, da je testo kompaktno.

Če bi radi porabili ves rumenjak hkrati, naredite testo iz 500 g moke, 250 g masla in 2 dl mrzle vode, narejeno testo pa na koncu razdelite na tri dele, ga razvaljate, zavijemo v folijo in zamrznemo. V receptu piše, da ga ob priliki, ko ga potrebujemo, vzamemo iz zamrzovalnika, nič ne oddajamo in z njim ravnamo praktično kot s svežim.

Nadev

radič »palla rossa«

100 g nadrobljene fete

3 jajca

2 dl sladke smetane

muškatni orešček

sol, poper

2 žlici pinjol

Jajca razžvrkljamo, dodamo feto, smetano, narezan radič in začimbe. Dobro premešamo in vlijemo na predpečeno testo. Potresemo s pinjolami in pečemo kakšne pol ure pri 180 stopinjah.

Goveji zrezki v gorčični omaki

Zrezke na podoben način sem že pripravljali v temle blogu. Tokrat sem dodala še gorčice, ki da omaki poseben okus. Lahko bi ji na koncu dodala še kanček sladke smetane. Tokrat je nisem, pustila sem, da prevladajo osnovni okusi.

Za 4 osebe

oljčno olje

4 zrezki mlade govedi

sol

poper

gorčica

po želji en krompir za zgostitev omake

Zrezke posolimo in popopramo, najbolje s sveže mletim poprom. Po eni strani jih premažemo z gorčico. Na vročem oljčnem olju najprej popečemo stran brez gorčice, nato še drugo. Zrezke zalijemo z vodo in po želji v omako naribamo 1 krompir. Zrezke kuhamo kakšno uro.

Postrežemo jih lahko z rižem, pire krompirjem ali širokimi rezanci. Jaz sem jih tokrat z rizi bizijem.

Rizi bizi

Ali Riži biži, kot je najbrž bolj prav. Tako prilogo iz riža in graha imenuje tudi mojster Ivačič. Tegale sem skuhala iz glave, čeprav sem se potem ubadala z vprašanjem, če ne bi moralo biti v rizi biziju tudi malo čebulice ali česna. Preverjanje v Ivačičevi kuharski knjigi mi je potrdilo, da je me je intuicija vodila po pravi poti. Tudi veliki kuhar namreč pravi, da zmešamo dušen riž in grah, lahko pa dodamo še malce petršilja.

Na osebo (za prilogo)

60 g riža

enak volumen graha

vode za dva volumna riža

sol

peteršilj

Riž denemo v vrelo vodo, dodamo grah, posolimo in kuhamo približno 20 minut – toliko, da je riž kuhan. Vmešamo še sesekljan peteršilj in z zajemalko oblikujemo polkrogle.

Vaniljev narastek

Za kuharsko klasiko vedno pogledam v Ivačiča. Vaniljev narastek je pač taka reč. Mojster je ob koncu recepta še pripisal, da enako maso lahko uporabimo tudi za vaniljev puding, ki ga kuhamo v modelu nad soparo. Napisal je tudi, da vse kar masi dodamo, spremeni narastku ali pudingu ime. Primerni dodatki so limonova lupinica, praženi mandeljni, čokolada, kokosovi kosmič in podobno. Pravi tudi, da narastek ali puding ponudimo s primerno kremo ali z vinskim šodojem, vendar se mora okus preliva oziroma kreme ujemati z okusom narastka ali pudinga.

10 dkg moke

5-6 dkg masla

približno ¼ litra mleka, 6-7 dkg sladkorja

5-6 jajc

1 vaniljev sladkor

V dobro pološčeni kozici raztopimo maslo, dodamo moko, prilijemo vrelega mleka in mešamo na vročem toliko časa, da se zgosti, da je gladko in da se loči od kozice in od kuhavnice. Nato maso ohladimo, dodamo rumenjake, gladko zmešamo, dodamo vanilin in sneg iz beljakov, ki smo mu, ko je bil že trd, med stalnim stepanjem dodali še sladkor. Vse skupaj s kuhavnico gladko zmešamo, zvrnem v namazano ognja varno ali jensko skledo in v ogreti pečici pečemo. Skleda ne sme biti prepolna, začetna temperatura pa ne premočna. Če je treba, narastek med peko tudi pokrijemo.

Pečene gobe s piščančjim filejem

 Najprej sem imela napisano »piščančji file z gobovo omako«. A v bistvu ne gre za omako, pa tudi piščančji file tu ni bistven. Glavne so gobice, ki so pečene in dušene kar na olju, brez dodane vode. Na koncu malo zapečene, tako da jim da hrustljajoč občutek še poseben čar. John je bil nad tako pripravljenimi gobicami navdušen.

piščančji file

sol, poper

oljčno olje

malo čebule in česna

gobice

sveže mediteranske začimbe

svež peteršilj

malo belega vina

malo sladke smetane

Piščančji file za nekaj ur mariniramo s soljo in sveže mletim poprom v oljčnem olju. Opečemo ga v ponvi, malce pomaknemo na stran in v isti ponvi na oljčnem olju prepražimo še nasekljano čebulo in na lističe narezan česen. Na čebulo vržemo gobe (lahko tudi zamrznjene). Mi smo imeli zamrznjene zajčke. Posolimo, popramo in začinimo. Pražimo nekaj minut, dodamo nekaj belega vina, ki naj izpari. Potem še pražimo kakšnih 10 – 20 minut, odvisno od vrste gob. Meso se ves ta čas praži poleg. Piščančje meso mora biti namreč dobro prepečeno (to itak veste). Prav na koncu, ko smo ponev že odstavili od štedilnika, po gobicah zakrožimo še malo sladke smetane.

Poleg smo postregli pire krompir.

Ledena kava

Eiscafe, ajskafe, Ledová káva, Le café glacé, Холодный кофе je povsem nekaj drugega, kot El café con hielo Il caffè con ghiacci. Zadnji dve različici se namreč pripravljata s kavo in ledom, brez kakršnega koli dodatka sladoledov ali smetane. Pijejo jih v mediteranskih deželah.

Ledena kava pa je bila omiljena pokosilna poslastica že v socialističnih časih, ko ni bilo na voljo toliko različnih sladic. V restavracijah so imeli za sladico palačinke, morda še pohorsko omleto, potem pa še sadno kupo in ledeno kavo. Tudi v albanskih slaščičarnah vzdolž Jadrana se je na jedilnikih z barvnimi fotografijami poleg raznih kupol in banana zadrov, vedno našel tudi ajskafe.

ohlajena kava

malce ruma, konjaka ali štoka

sladoledi mlečnega okusa

stepena sladka smetana

lahko tudi malo mleka

V visok kozarec nalijemo kave za enega človeka, malce ruma in mleka, dodamo nekaj kepic sladoleda in po vrhu naložimo še sladke smetane. Če imamo pri roki še kakšen vafelj ali piškot za dodatek, ga zataknemo ob rob. en sam užitek in dve muhi na en mah. Kava in sladica.

Johnova polenta s pršutom

Lahko bi napisala samo »polenta v pečici s pršutom«, ampak to bi bila verjetno povsem druga jed. Morda takšna, kot sem jo pred leti srečala v neki reviji in jo je pripravljal mladi Cavazza ali pa morda Jan Plestenjak. Johnova pa je drugačna, ne zaradi postavitve pršuta ali trenutka polivanja z oljčnim oljem, ampak zaradi priprave polente. Če ste kaj brskali po mojih blogih, ste najbrž že zasledili namige, da ima John rad suho polento in ne tiste mokre, ki je skuhana s predpisano količino vode in kar takšna tudi postrežena. Polenta po njegovo mora biti kuhana z manj vode, potem pa še sušena, bodisi v pečici, bodisi na ponvi.

Pa še opravičilo za fotografijo, ki je spet nekoliko temačno rumena in odsevajoča tam, kjer se blešči maščoba. Z gospodinjskim fotoaparatom ob dolgih zimskih večerih brez preusmerjevalcev vira svetlobe ali profesionalnih zastiralk, ki svetlobo razpršijo, pač ni mogoče posneti boljših fotografij.

Za 2 osebi

15 dkg polente

sol

oljčno olje

oljke

ovčji sir

nekaj rezin pršuta

Polento skuhamo po navodilih, a z nekoliko manj vode. Ognjevarno posodo narahlo naoljimo in vanjo zvrnemo polento. Najprej jo sušimo kakšno uro na 50 stopinjah, potem termostat nastavimo na 180, nanjo naložimo oljke in jo pečemo 10 minut, nato po njej razporedimo nariban ovčji sir in pečemo še 10 minut. Pršut naložimo na koncu. John ga je tu polomil, ker je pršut pekel skupaj s polento. Jed je precej boljša, če je pršut svež. Zraven ponudimo kozarec mladega merlota. 

Batati z zelenjavo v pečici

Soseda v Istri nam je nekega dne prinesla tudi naročje batatov, sladkega krompirja in dejala, da »se to peče«. Držala sem se njenega vodila in batate spekla v pečici, skupaj s še nekaj sezonske evropske zelenjave. Saj veste, v uniji je sezona vse leto, saj raste v rastlinjakih na nekem pač substratu. Zelenjava brez okusa, ki jo države EU uspešno prodajajo tudi v Afriki in tako povzročajo, da tam sploh nimajo več samopreskrbe, lastne prehranske varnosti na osnovi avtohtonih naravnih pogojev. No to je bilo o zelenjavi in ne o batatih, ki so jih pridelale pridne istrske roke in so zrastli v naravnih pogojih. Podobnost slike s tisto v prejšnjem blogu je zgolj naključna.

oljčno olje

sladek krompir

korenje

čebula

česen

bučke

in še kakšna zelenjava

sol

Batate in zelenjavo očistimo in narežemo na velike kose. Naložimo jih v pekač, ki smo ga namastili z oljčnim oljem in pečemo kakšnih 40 minut na 180 stopinjah. Posolimo z grobo morsko soljo in postrežemo.

Mesne kroglice v pečici

Nekje na spletu, če se prav spomnim na okusno.je, sem slučajno naletela na mesne kroglice, mislim, da to pot italijanske. V tem receptu so vanje dali tudi 2 žlici naribanega parmezana. Jaz sem ga izpustila, ker sem kroglice pripravila s pečenimi batati in drugo zelenjavo, pa so se mi okusi bolje sestavili brez parmezana.  Švedske Köttbullar, ki smo jih že pripravljali v tem blogu, so pečene v ponvi, imajo pa tudi značilno omako ,(ki jo nekateri pripravljajo iz piva).

Za 4 osebe

300 g mlete govedine

30 g drobtin

3 žlice mleka

1 jajce

3 stroki česna

½ manjše čebule

svež peteršilj

svež rožmarin

sol

poper

oljčno olje

Preko drobtin vlijemo mleko, ko se napijejo, dodamo razžvrkljano jajce, meso, drobno nasekljana česen in čebulo ter drobno narezane začimbe. Popramo in solimo, premešamo, oblikujemo kroglice in jih zložimo na naoljen pekač. Pečemo okoli 40 minut na 180 stopinjah.

Krostata s kutinami

V tem blogu lahko najdemo krostato, v katero smo deli kutine skupaj z jabolki. Tokrat pa sem spekla to sladico izključno s kutinami. Pripravila sem jo nekoliko drugače kot prejšnje različice – jajčno zmes sem polila neposredno na testo, nanjo naložila kutine in posula s kristalnim sladkorjem. Torej nobenega kompliciranja s peko najprej sadja, potem prelivanja z jajčno zmesjo in nazadnje posipanja s kristalnim sladkorjem. Torej vse skupaj samo enkrat v pečico.

Za pekač premera 28 cm

1 plošča kupljenega listnatega testa

6 sadežev kutin

2 jajci

2 dl sladke smetane

1 vaniljin sladkor

cimet

2 žlici sladkorja

Testo razvaljamo v krog, ga denemo v pekač za pite ali torte tako, da je ob robu kakšne 3 cm testenega roba. Kutine olupimo in izrežemo del s pečkami ter jih narežemo na krhlje. Z mešalnikom razžvrkljamo jajca, skupaj s sladko smetano, vaniljinim sladkorjem in cimetom. Test večkrat prebodemo z vilicami, nanj nalijemo jajčno zmes, in naložimo kutinove krhlje. Vse skupaj posujemo s kristalnim sladkorjem in pečemo  na 180 stopinjah 30 – 40 minut – čas pečenja je odvisen od pečice.

Pečene kutine

Meso pečenih kutin lahko uporabimo za marmelado, za zamrzovanje in kasnejšo uporabo v štrudljih, krostatah ali pitah. Sicer pa pečene kutine lahko uporabimo kot sladico, postreženo skupaj s sladko smetano, ali pa kot prilogo k pečeni perutnini. Verjetno bi bile odlične tudi namesto jabolk za tufahije.

Kutine operemo in jih naložimo na peki papir. Pečemo kakšno uro na 180 stopinjah.