Pita s kutinovim pirejem

Kutina je sadje z nekoliko specifičnim okusom. Tam nekje med jabolkom, hruško in limono. Zato sem nekoliko oklevala s poskusom, da bi pripravila pito po receptu, ki ga uporabljam za pripravo te sladice z bučnim pirejem. Ta je namreč božanska in težko bi bilo doseči podoben učinek s kakšnim drugim sadežem. Tale s kutinovim pirejem je uspela odlično. Od spodnjega recepta se razlikuje edino v tem, da sem vanjo dodala še kose jabolka, hruške in rozine.

Testo

230 g moke

100 g masla

2 žlici sladke smetane

20 g sladkorja v prahu

1 rumenjak

½ pecilnega praška

ščepec soli

2 žlici mrzle vode

1 žlica ruma

Nadev

½ l kutinovega pireja

2 jajci

1 beljak

1 dl sladke smetane

3 žlice sladkorja

1 vaniljin sladkor

naribana lupinica bio limone

cimet

Iz navedenih sestavin zamesimo testo in ga denemo za vsaj pol ure počivat v hladilnik. Za polnilo stepemo jajca z obema vrstama sladkorja, vtepemo še smetano, cimet in naribano limonino lupinico in nazadnje še kutinov pire. Testo razvaljamo in ga položimo v namaščen ali s peki papirjem obložen pekač (če že nimamo tistega teflonskega, na katerega se prav nič ne prime). Obložimo tudi robove v višini kakšnih štirih centimetrov, tako da bomo brez bojazni, da bi polnilo šlo čez rob. Testo po dnu večkrat preluknjamo z vilicami in vanj vlijemo polnilo. Robove testa s prstom potlačimo do višine polnila. Pito pečemo skupaj kakšnih 45 minut na 180 stopinjah, dolžina pečenja je odvisna od pečice.

Jagenjček v pečici

Za tegale današnjega jagenjčka je kriv John. Ko sem mu rekla, da grem v krajevno mesnico po kakšen košček mesa za kosilo, je rekel jagenjčka. Mesarja sem še vprašala, kako bi ga pripravil. Rekel je izpod peke, skupaj s krompirjem in drugo zelenjavo, kakšno uro peke. S pečico, je rekel, da nima izkušenj. Starejši gospod, ki je tudi bil v mesnici je rekel, da bi pekel pri 220 stopinjah, mesar pa ga je popravil, da raje pri malo manjši temperaturi, na 180, in malo več časa, kakšno uro dvajset. V Puciharjevi istrski kuhinji je nekaj različnih receptov. Vsi najprej meso operejo, nekateri ga nasolijo in pustijo počivati kakšno uro, drugi ga spet operejo še s kisom. Nekateri ga pečejo v pečici in zalivajo z vročo juho, drugi ga samo obrnejo po polovici peke in takrat zalijejo z refoškom. Midva z Johnom sva k peki pristopila malo po svoje, rezultat je bil izjemen. Zraven sva si privoščila vodnjanskega merlota.

Še to. Naslednjič poskušamo peči v pečici v posodi s pokrovom. Zaradi tega, da bo klima v posodi bolj podobna tisti izpod peke in tudi, da ne bo pečica po peki tako polna mastnih zapečenih pikic.

jagenjček

oljčno olje

sol, poper

sveže mediteranske začimbe (rožmarin, timijan, origano, šetraj)

dva lovorjeva lista

krompir

korenje

čebula

česen

Kose jagenjčka operemo in osušimo s papirnimi brisačami. Natremo ga s soljo, sveže mletim poprom in sredozemskimi zelišči, ki smo jih nasekljali in zmešali z nekaj žlicami oljčnega olja. Meso položimo v pekač in poleg dodamo na kose narezano korenje in lovorove liste. Denemo v pečico, ogreto na 180 stopinj. Po pol ure pečenja dodamo na kose narezan krompir, čebulo in stroke česna. Po naslednje pol ure pečenja meso obrnemo, zelenjavo malo premešamo in vse skupaj zalijemo z belim vinom (količina je odvisna od posode in ostalih količin). Pečemo še pol ure, torej skupaj uro in pol.

Pita z vinogradniškimi breskvami

Z beljakovim pokrovom. V tem blogu smo pripravili že cel kup pit, a ne še tiste z vinogradniškimi breskvami. Nič lažjega. Testo za pito in vinogradniške breskve. In, če nam je ostalo še kaj beljakov od prejšnje peke, ki smo jih preudarno zamrznili, naredimo še beljakov pokrov. Če ne pa mrežo iz dela testa.

Žal se na sliki ne vidi notranjosti, a verjemite, je prav sočna.

Testo

350 g moke

150 g masla

3-4 žlice sladke smetane

100 g sladkorja v prahu

1 rumenjak

¾ pecilnega praška

ščepec soli

3 žlice mrzle vode

Nadev

1 kg vinogradniških breskev

1 vaniljin sladkor

malo cimeta

Beljakov pokrov

3 beljaki

3 žlice kristalnega sladkorja

Moko presejemo s pecilnim praškom, vgnetemo sol, maslo in rumenjak, nato še smetano in vodo. Naredimo hlebček in ga zavitega v alu folijo spravimo vsaj za pol ure v hladilnik.

Za nadev operemo, razkoščičimo in na krhlje narežemo breskve. Vanje zamešamo vaniljin sladkor in malo cimeta.

Testo razvaljamo v pekač tako, da dobimo še kakšnih 4 cm roba. Testo naluknjamo z vilicami in nanj nadevamo nadev. Pečemo  30 minut pri 180 stopinjah. Na pito nadevamo sneg s sladkorjem in pečemo še 10 minut.

Spečena za Niko, ki je imela rada Kostanjevico, kjer so bile vinogradniške breskve.

Losos v ponvi s sezamovo skorjico

Losos ni vsem povšeči, ker je bolj mastna riba, pa tudi glede na ostale, ima poseben okus. Pri nas doma sicer tudi raje posežemo po jadranskih ribah, ki so nam bolj domačega okusa, a vsake toliko se prileže tudi kakšen kos lososa. V tem blogu smo že pripravili kakšno jed z njim, nismo pa še spekli stejka v ponvi. John si ga je sicer že nekaj časa želel in mi naročal kose lososa iz bližnje ribarnice. Jaz pa sem dobila idejo v eni od ljubljanskih kosilnih restavracij, kjer so nekega dne pripravili lososa s sezamovo skorjico.

O dolžini pečenja sem se posvetovala s Kuhinjo za prave moške in Novakovimi. V prvi knjigi Napotnik priporoča pečenje na teflonski ponvi brez dodatne maščobe, ker je losos že sam po sebi dovolj masten. Hrusta ga pet minut na kožni strani in dve do štiri na drugi. Novakovi ga pečejo dvakrat dve minuti. Po izkušnji je čas Novakovih primeren za tanjše kose, debeline približno 2 centimetra. Napotnikovo izkušnjo pa priporočam za debelejše kose. 

lososov file s kožo

sezamova semena

groba sol, sveže mlet poper

Lososov file razrežemo na približno 3-4 cm široke kose. Močno razgrejemo teflonsko ponev in nanjo položimo fileje s kožo navzdol. Med štiriminutnim pečenjem na tej strani, v gornjo vtisnemo sezamova semena. Fileje obrnemo in jih pečemo še na sezamovi strani štiri minute (velja za približno 2,5 do 3 cm debel kos). Zelo enostavno.