To je bila pravzaprav ena izmed jedi, ki sem jo »obvladala«
že v letih, ko še nisem bila vešča vrtenja kuhalnice. Pravzaprav sem bila
takrat bolj vešča vrtenja kijev (in morda tudi mesarice). Poleg obilice sladic,
sem kuhala tudi nekaj jedi, ki niso bile zahtevne za mlado kuharico. Takrat sem
belo omako s tuno pripravljala še enostavneje. Zavrela sem smetano z malo
belega vina, soli in majarona in v omako zamešala tuno iz konzerve. Še malo
popra in omaka je bila gotova. Tudi danes bi se je lotila tako, a sem le dodala
še malce posteklenele na drobno nasekljane čebulice, pa tudi prav na drobno
nasekljanega stebla brokolija. Okusi so se lepo spojili, čeprav je John
spraševal, kaj so ti mali koščki v omaki.
Za to omako so najboljši metuljčki ali pa svedrčki,
jaz sem tokrat uporabila istrske »fažole«.
Za 2 osebi
200 g testenin
oljčno olje
1 šalotka
½ dl suhega belega vina
1 dl sladke smetane
sol
1 konzerva tune (ni se treba ozirati na barvo
plavuti)
sveže začimbe: origano, timijan, majaron (lahko pa
je tudi samo suhi majaron)
Na oljčnem olju posteklenimo na drobno sesekljano
šalotko, zalijemo z belim vinom, dodamo sol in začimbe ter zavremo. Dodamo
sladko smetano, počakamo da vse skupaj zavre in dodamo še tuno. Premešamo in v
omako stresemo odcejene testenine. Parmezan ni nujen, ker so v omaki ribe,
lahko pa ga naribate preko. Nekateri brez njega pač ne morejo uživati testenin.
Zraven pa kozarček taiste malvazije s katero ste zalivali.
Ni komentarjev:
Objavite komentar