Osočnik kot priloga

Osočnik, sem prvič poskusila v gostilni Za gradom Rodica nad Koprom. Lastnik, ki je vsako jed predstavljal s posebnim osebnim odnosom, je predstavil tudi žive morske šparglje, ki so bili nabrani ob zori istega dne v solinah. Ne spomnim se v katerih, strunjanskih ali sečoveljskih, nekje pač ob raznoliki slovenski obali. Tokrat sem ga našla v hladilni omari merkatorja, poleg rib. Prodajalec je dejal, da ga lahko jemo surovega, ali pa kuhanega v neslani vodi, saj že sam po sebi vsebuje dovolj soli, pravzaprav še nekoliko preveč in je dobro, da je voda med kuhanjem del izluži. Gotovo pa bi ga lahko skuhali tudi na pari.

Za 4 osebe

20 dkg osočnika

Osočnik denemo v krop (neosoljen!) in ga kuhamo približno 10 minut. Je odlična priloga k ribam. Mi smo ga užili skupaj s tuno iz ponve in pire krompirjem. Odlično! Zelo morsko.

Bananine palačinke

Najprej sem si zaželela tajske palačinke, ker pa je priprava malo bolj zahtevna in terja več časa, sem se odločila za tele bolj ameriške. Lahko bi jih naredila tudi samo iz pretlačenih banan in jajc, pa sem raje ostala pri klasiki.

1 banana

1 jajce

malo moke

malo mleka

ščep soli

Testo zmešamo s paličnim mešalnikom. Moke in mleka dodamo po občutku, da dobimo ravno prav gosto maslo za palačine. Majhne palačinke spečemo na kosmih masla. Pečene prelijemo z javorjevim ali kakšnim drugim sirupom, lahko pa jih namažemo z marmelado ali stopljeno čokolado in stepeno smetano. Tudi z nutelo bi šlo.

Divja škarpena v pečici

Na puljski tržnici sva z Johnom ujela dve škarpeni, ravnopravšnji za vsakega po eno. Nakupila sva še nekaj zelenjave od lokalnih pridelovalcev – tam namreč še najdete branjevke, ki nimajo zelenjave iz severnoitalijanskih veletržnic. Škarpena je najboljša izmed rib za peko v pečici, ker ima nekaj več lastne maščobe.

škarpena

malo oljčnega olja

zelenjava (bučke, korenje, češnjevi paradižniki, koromač)

krompir, sladek krompir

česen

oljke

sol

Narezano zelenjavo, krompir, cele stroke česna in oljke pečemo 15 minut v na 180 stopinj ogreti pečici. Na zelenjavo poližimo očiščene škarpene in jih pečemo približno 30 minut. Zelenjavo posolimo po okusu. To je vse.

(dolžina peke je odvisna od velikosti rib, ti dve sta bili približno polkilski)

Figova pita

Izjemna pita. John pravi, da najboljša doslej. Fige so domače. Ob tem času imamo presežke fig in jih uporabljamo na vse možne načine. V tem in sestrskem blogu »živashranjuje« lahko najdete že kar nekaj receptov.

Testo

350 g moke

150 g masla

3-4 žlice sladke smetane

50 g sladkorja v prahu

2 rumenjaka

¾ pecilnega praška

ščepec soli

3 žlice mrzle vode

Nadev

fige

cimet

rum

piškotne drobtine

1 vaniljin sladkor

Moko presejemo s pecilnim praškom, vgnetemo sol, maslo in rumenjak, nato še smetano in vodo. Naredimo hlebček in ga zavitega v alu folijo spravimo vsaj za pol ure v hladilnik.

Fige razrežemo na četrtinke, vanje zamešamo 3 žličke ruma, žličko ali dve cimet in pest piškotnih drobtin (količine vsega tega so odvisne od tega, koliko fig smo se odločili dati v pito).

Testo razvaljamo v pekač tako, da dobimo še kakšne 3 cm roba. Testo naluknjamo z vilicami in nanj nadevamo fige. Posujemo z vaniljinim sladkorjem.

Pečemo na 190 stopinjah 35 minut. Seveda pa je dolžina peke odvisna od pečice.