Škotski sladki krompir

Eržebetin recept za škotski krompirček sem preizkusila še na sladkem krompirju (batate). In sicer v enaki kombinaciji – z lososom po rimsko. Batat sem sicer imela bolj malo, zato lahko na pladnju na sliki najdete samo dva oranžna kupčka, še dva pa sta mešana.

To je lep primer sožitja različnosti, ki se integrirajo po okusu in ujamejo po barvi. In takšnega je treba tudi sprejeti. Ne boste verjeli, ampak še v današnjem času je svet poln različnih obravnav drugačnih, celo znotraj istovrstnih objektov. Tega pa ni moč razumeti v civilizirano družbi sredi Evrope, kaj šele v okviru javnih inštitucij. Čeprav je slednje moč jemati zgolj kot stvar prestiža, je pa prvo pretresljiv izkaz hipokrizije evropske družbe s kakršnimi koli načeli že. Boj za lastno udobje in privilegije, praviloma na račun drugih, nima meja.

krompir

oljčno olje

sveža rožmarin in timijan

sol

Sladek krompir olupimo in ga narežemo na tanke kolobarčke. Zmešamo jih skupaj z oljčnim oljem in svežimi začimbami. Kolobarčke naložimo na peki papir v stolpiče in jih pečemo kakšnih 40 minut na 180 stopinjah. Posolimo na koncu. 

Maskarponejeva krema

Ta krema je pravzaprav še manjkajoč element do popolnosti čokoladne torte, ki sem jo v tem blogu že predstavila. Po receptu Torta di cioccolato con crema di mascarpone iz knjige La Nonna La Cucina La Vita sem pripravila še mascarponejevo kremo. Kombinacija obojega je res izjemna.

Na tejle povezavi najdete recept za čokoladno torto (brez moke!).

3 jajca

2 žlici sladkorja

250 g maskarponeja

Jajca ubijemo in ločimo rumenjake od beljakov. Beljake stepemo v trd sneg. Rumenjake umešamo s sladkorjem, dodamo maskarpone in še enkrat premešamo. Previdno vmešamo še beljake.

Postrežemo samostojno v kozarčku ali pa s čokoladno torto.

Madžarska rižota

Pravzaprav je to »Rižota z gobami in pekočo papriko«, naziv »madžarska« pa ima zato, ker sem jo začinila s pekočo papriko v prahu, ki jo je lično zavito, skupaj s še nekaj spominki, prinesla Johnova mama iz Madžarske.

Dodajanje masla ob koncu kuhe je bila Johnova pika na i.

oljčno olje

čebula

česen

gobice

pekoča mleta paprika

80 g riža na osebo

peteršilj, majaron

sol, poper

malo masla

Na oljčnem olju steklasto prepražimo nasekljano čebulo, dodamo še na lističe narezan česen in gobice. Ob praženju vmešamo še mleto papriko, nasekljan peteršilj, majaron, sol in sveže mlet poper. Po nekaj minutah praženja, ko se okusi povežejo, pomaknemo gobjo mešanico na stran ponve in na prazni površini steklasto prepražimo še riž. Vse skupaj premešamo in zalijemo s primerno količino vode. Kuhamo 20 do 30 minut, odvisno od vrste riža. Na koncu vmešamo še kosem masla. To je res pika na i. Vse časti Johnu.

Vanilice

Tile piškoti pa so spomin na majhne čase. Pred novim letom so pri sosedovih vedno dobili pošiljko dobrot iz Beograda. Med temi tudi piškote, skrbno zložene in ovite v škatlah za čevlje. In med temi piškote rumenega testa v dveh plasteh, z marelično marmelado, povaljane v sladkorju v prahu. To so bili piškoti, ki se jim ni bilo moč upreti in vedno sem bila vesela, če je kakšen izmed njih prišel tudi na moje brbončice. Tega je že dolgo, zato mora biti spomin nanje resnično močan, da sem vsa ta leta iskala recept za piškote, ki bi jim bili podobni. In sem ga našla. Decembra sem srečala soseda in ga vprašala, če se spomni teh piškotov in morda ve za recept. Na Silvestra mi ga je poslal, vam ga podarjam kar v originalu, kot imam navado v tem blogu, ko posredujem recepte drugih. Naredila pa sem jih sama, sicer šele v marcu, kajti takrat, decembra, je bila novoletna peka že mimo, mi pa vsi nasičeni z raznimi slaščičarskimi dobrotami.  Lotila sem se jih včeraj, polovico jih že manjka, dietam v družinskem krogu navkljub. Naredila sem jih točno po spodnjem receptu, čeprav me je mikalo, da bi v testo dodala še vaniljin sladkor, ali pa testo zamesila s kamutovo ali pirino moko, kot bi to želela mlajša hčera. Pa nisem, ker sem tokrat želela speči piškote, čim bliže tistim iz spomina otroštva. In so podobni, da veste! Čeprav so bili takrat sosedovi slajši, najbrž predvsem zato, ker jih je bilo teže do njih. Zdaj je namreč tu pred mano polna škatla in vzamem lahko kolikor hočem in kadar hočem.

Še en hint. Spodaj piše, da naj bo testo razvaljano na pol do enega centimetra. Mislim, da je bilo še pol centimetra preveč, ker so piškotki med peko še narasli in po tem, ko sem jih spojila z marmelado, so nastali kar visoki stolpiči. Naslednjič bo najbrž razvaljano testo debelo kakšne tri milimetre.

U starim dobrim vremenima svaka domaćica je redovno mesila ove jednostavne kolačiće, male, bele i okrugle, koji su se topili u ustima. Postoji mnogo recepata za pripremu vanilica (ili vanil-grancli), ali neka pravila moraju se poštovati. Najpre, da bi se „topile“ u ustima, moraju biti spremljene sa mašću! U vanilice ne ide prašak za pecivo, zamešeno testo treba pustiti da se „odmori“ pre pečenja. Peku se na tihoj vatri, na temperaturi od 180 stepeni, najduže 20 minuta, i treba da ostanu bele. Tradicionalno se koristi džem od kajsija ili šipka, ali može i neki drugi. Pre služenja moraju da odstoje, barem jedan dan, a najbolje nekoliko dana, u kartonskoj ili limenoj kutiji.

Recepti za pripremu vanilica su slični, suština je u tome da se stavlja dvostruko veća količina brašna od količine masnoće (na 250g putera ili margarina ili 200g masti ide 500g mekog brašna), doda se malo šećera, jedno jaje i jedno žumance i sok i kora limuna. Raskošnija varijanta sadrži mlevene orahe ili lešnike. Prave starinske vanilice vade se najmanjom okruglom modlom, da budu taman za jedan zalogaj. Naše bake koristile su u tu svrhu one starinske rakijske čašice malog promera.

Sastojci:
250gr masla ili 200g masti

4 kašike šećera

1 žumance i jedno celo jaje

sok i rendana kora limuna

500g brašna (ili 100g mlevenih oraha i 400g brašna)

Priprema:
Maslo ili mast penasto umutiti, a zatim dodati žumance i jedno celo jaje, sok i rendanu koru limuna. Sad usuti brašno, zamesiti testo i ostaviti malo da se odmori. Potom razvući na pobrašnjenoj dasci koru debljine oko pola do jednog centimetra, pa vaditi modlom male pogačice. Redjati u podmazan pleh i peći na 180 stepeni oko 15-20 minuta, paziti da ostanu bele. Pečene vanilice premazati pekmezom i sastavljati dve po dve, pa uvaljati u prah šećer zamirisan vanilom.