Češnjev štrudl iz listnatega testa

Pravi češnjev štrudl je v mojih predstavah sicer tisti z doma pripravljenem vlečenim testom. Ga najdete v blogu na temle linku. A tudi različica z listnatim testu je odlična! Zgledovala sem se po receptu Eržebet za borovničev štrudl, le da nisem uporabila skute. Morda je še najbolj podoben tistemu iz Pucerjeve Istrske kuhinje.

Češnje je tokrat prinesel prijazen sosed v Istri, ki jih je nabral po tem, ko sem mu ob pogovoru o tem, da bo letos letina njihovega grozdja najbrž slaba, mimogrede omenila, da letos s češnjami v Ljubljani ni bilo nič. Da je prišla zmrzal ravno v času cvetenja, na vejah pa je najti samo suhe poganjke.

listnato testo

češnje

sladkor

vaniljin sladkor

cimet

maslo

drobtine

sladkor v prahu

Listnato testo razvaljamo v kvadrat v dolžini pekača. Posujemo ga z drobtinami prepraženimi na maslu, nato še z izkoščičenimi češnjami, zmešanimi z žlico sladkorja ali dvema, vaniljinim sladkorjem ter malce cimeta. Štrudl zavijemo, ga zavihamo navznoter na konceh ter s prepognjenim delom navzdol položimo na peki papir v pekač. Pečemo ga 40 minut na 180 stopinjah. Potresemo ga s sladkornim prahom.

Hruškov štrudl iz listnatega testa

V tem blogu je že recept za različico hruškovega štrudla z rahlim jajčno smetanovim nadevom v vlečenem testu. Tale tukaj, pa je bolj primorska varianta v listnatem testu. Domače hruške je prinesla Johnova mama.

listnato testo

hruške

jabolko ali dve

sladkor

vaniljin sladkor

cimet

maslo

drobtine

sladkor v prahu

Listnato testo razvaljamo v kvadrat v dolžini pekača. Posujemo ga z drobtinami prepraženimi na maslu, nato še z narezanimi hruškami in naribanim jabolkom, zmešanimi s sladkorjem po okusu, vaniljinim sladkorjem, šilcem ali dvema ruma ter malce cimeta. Štrudl zavijemo, ga zavihamo navznoter na konceh ter s prepognjenim delom navzdol položimo na peki papir v pekač. Pečemo ga 40 minut na 180 stopinjah. Potresemo ga s sladkornim prahom.

Fižolova torta

Imeli smo veliko fižola in nekje zadaj v spominu mi je ležalo, da sem nekje slišala za torto iz fižola. Na spletu sem našla nekaj receptov, večinoma takšnih z orehi, mandlji ali lešniki, enega pa tudi z drobtinami. Uporabila sem slednjega, ker oreščkov nisem imela pri roki. Vsi recepti so bili z belim fižolom (iz konzerve, kot v receptih za ameriško bučna pumpkinpie!:(). Jaz pa sem uporabila domač rjav fižol, mislim, da se mu je reklo sivček. Fižol je prinesla moja mama, ker je vedela, da ga ima John rad.

Torta je bila izjemna. Nobene zgage, ker v njej ni bilo ne maščobe, ne orehov.

Izbor marmelade v vmesnem namazu je najbolje prilagoditi našemu okusu. Odvisno je tudi, ali uporabimo za testo orehe, lešnike, mandlje ali pa drobtine. Jaz sem tokrat polovico torte namazala z domačo marelično marmelado, polovico pa s slivovo.

V recepturah torto prelijejo s čokoladnim prelivom ali pa jo posujejo s sladkornim prahom. Nisem storila ničesar od tega, se mi je zdelo, da bi pokvarilo intrinzični okus fižolove torte.

Naj vam zaupam še to. Razmišljajoč o nečem drugem, sem sladkor pomotoma vsula v beljak in ne rumenjake. Tako sem stepla sneg s sladkorjem, rumenjake pa samo z vaniljinim. Testo je ravno tako uspelo, morda še bolje, ker je bil beljak s sladkorjem bolj kompaktna sestavina testa.

6 jajc

600 g kuhanega fižola

60 g sladkorja

1 sladkor z burbonsko vaniljo

60 g drobtin

rum

marmelada

Beljake stepemo v sneg. Rumenjake penasto umešamo s sladkorji, nato jim primešamo pire iz fižola (narejenega s paličnim mešalnikom). Dodamo še drobtine in malce ruma. Pečemo na 180 stopinjah 50 minut. Pečen biskvit prerežemo (po okusu ga lahko še pokapljamo z rumom) in namažemo z marmelado.

Cum grano salis

Ime te sladice nima zveze s Plinijevim protistrupom niti s kakšnim humorjem v recepturi. Gre za to, da zrnce soli da sladici piko na i. Zaokroži prepletajoče okuse črne čokolade, vaniljevega sladoleda in oljčnega olja. Prvič sem to kombinacijo okusila po izjemni večerji v Vili Meneghetti. Z njihovim oljčnim oljem. Pred tem smo ob jedi dobili njihovo vino in po tem, za digestiv še njihov res izjemen konjak.

Tale kozarec na sliki ni povsem idealen za aristokratko sladico. Ampak tu, v Istri, nimam takšnega kozarca. Ga še kdaj pripravim doma in ponovno slikam za blog.

vaniljev sladoled

temna, vsaj 70% čokolada

oljčno olje

solni cvet

V kozarec na peclju denemo kepico sladoleda, jo prelijemo z oljčnim oljem in še s čokolado, stopljeno s kančkom vode ali mleka. Na vrhu denemo zrnce ali tri solnega cveta.