Fižolova torta

Imeli smo veliko fižola in nekje zadaj v spominu mi je ležalo, da sem nekje slišala za torto iz fižola. Na spletu sem našla nekaj receptov, večinoma takšnih z orehi, mandlji ali lešniki, enega pa tudi z drobtinami. Uporabila sem slednjega, ker oreščkov nisem imela pri roki. Vsi recepti so bili z belim fižolom (iz konzerve, kot v receptih za ameriško bučna pumpkinpie!:(). Jaz pa sem uporabila domač rjav fižol, mislim, da se mu je reklo sivček. Fižol je prinesla moja mama, ker je vedela, da ga ima John rad.

Torta je bila izjemna. Nobene zgage, ker v njej ni bilo ne maščobe, ne orehov.

Izbor marmelade v vmesnem namazu je najbolje prilagoditi našemu okusu. Odvisno je tudi, ali uporabimo za testo orehe, lešnike, mandlje ali pa drobtine. Jaz sem tokrat polovico torte namazala z domačo marelično marmelado, polovico pa s slivovo.

V recepturah torto prelijejo s čokoladnim prelivom ali pa jo posujejo s sladkornim prahom. Nisem storila ničesar od tega, se mi je zdelo, da bi pokvarilo intrinzični okus fižolove torte.

Naj vam zaupam še to. Razmišljajoč o nečem drugem, sem sladkor pomotoma vsula v beljak in ne rumenjake. Tako sem stepla sneg s sladkorjem, rumenjake pa samo z vaniljinim. Testo je ravno tako uspelo, morda še bolje, ker je bil beljak s sladkorjem bolj kompaktna sestavina testa.

6 jajc

600 g kuhanega fižola

60 g sladkorja

1 sladkor z burbonsko vaniljo

60 g drobtin

rum

marmelada

Beljake stepemo v sneg. Rumenjake penasto umešamo s sladkorji, nato jim primešamo pire iz fižola (narejenega s paličnim mešalnikom). Dodamo še drobtine in malce ruma. Pečemo na 180 stopinjah 50 minut. Pečen biskvit prerežemo (po okusu ga lahko še pokapljamo z rumom) in namažemo z marmelado.