Leča

Okusa leče se spomnim že iz mlajših let, saj smo jo doma imeli vsake toliko na jedilniku. To je ena izmed jedi, katerih okusa se spominjam z nostalgijo. Recept je zapisala moja mama. Malenkost sem ga priredila po svoje.

Leča (rjava, zelena, rdeča) je eno izmed živil, ki ga imamo lahko vedno na zalogi. Med drugo svetovno vojno so je pojedli veliko, posebej v Ljubljani znotraj žice, kjer ni bilo dovolj hrane. Tudi drugod po Evropi je bilo to preprosto živilo velikokrat na jedilniku. Mama se spomni, da je iz Francije k nam prišla poved «La lentille, toujours la lentille«. Takratna generacija leče bojda ni marala, današnje pa jo slabo poznajo.

400 g leče

olivno olje

čebula

4 stroki česna

malo jušne zelenjave (korenček, korenina peteršilja, zelena, por)

lovor, timijan

vejica svežega peteršilja

sveže mleti poper

sol

po potrebi 1 krompir za zgostitev

Lečo (mama je kombinirala 2/3 rjave in 1/3 rdeče), namočimo vsaj za kratek čas v mlačni vodi. Na olivnem olju prepražimo čebulo, na koncu še česen, toliko da zadiši. Zalijemo z vodo in dodamo lečo, jušno zelenjavo (v kosih) in začimbe. Ko je zelenjava kuhana, jo v kosih poberemo iz omake,  drobno sesekljamo in vrnemo v omako. Če bi želeli še gostejšo omako, vanjo na drobno naribamo en krompir. Pokuhamo še deset minut, toliko da se krompir skuha in omaka zgosti. Lahko jo obogatimo še s koščkom masla.