Cheesecake

Sirov kolač. S pomočjo recepta v zame kultni knjigi Rolanda Gööcka Sto in enkrat dober tek sem cheesecake pripravljala že kot mladinka. To je bila namreč prva kuharska knjiga, ki je bila zares moja in sem jo dobila v dar od starega ata, ko sem imela dvanajst let. Vsa besedila sem znala skoraj na pamet, poskusila pa sem se v pripravi lepega števila jedi po receptih iz te knjige. Posebej dobro se mi je zdelo, da je bil k vsaki jedi zapisan tudi uvod, ki je opisal njen izvor. Za sirov kolač pravi, da so ga poznali že stari Grki. Pred nekaj desetletji so ga Američani znova odrili, približno istočasno kot pizzo. Odtlej je postal sirov kolač neke vrste narodna jed, čeprav menijo strokovnjaki, da je več teorij o sirovem kolaču, kakor ljudi, ki ga znajo speči.

Iz spodnjih količin pride kolač s premetom 26 cm skoraj nekoliko nizek. Zato ga denite v manjši pekač ali pa morda količine podvojite.

9 kosov prepečenca

40 g masla

135 g sladkorja

500 g presnega filadelfijskega sira (pasirane skute)

1 čajna žlica nastrgane citronove lupine

1 velika žlica citronovega soka

5 jajc

Prepečenec zdrobimo v drobtine (v polivinilni vrečki z valjarjem), ki jih pomešamo z 2 zvrhanima žlicama sladkorja in maslom. Nato vse skupaj toliko časa drgnemo med dlanmi, da se sestavine med sabo sprimejo. Z veliko žlico natlačimo gmoto v dobro namaščen model z ravnim dnom.

Sir zmečkamo in zmešamo ter mu postopoma dodajamo ostanek sladkorja, citronovo lupino, citronov sok in rumenjak, dokler ne dobimo kremaste mase. Beljak stepemo v čvrst sneg, nanj damo sirovo kremo in ju s stepalnikom narahlo premešamo. Takoj zatem damo maso na prepečenec in pečemo 75 minut pri temperaturi 150 stopinj. Sredica pečenega kolača mora biti prožna in jedra. Po peki se mora kolač 10 minut hladiti, nato lahko snamemo obroč modla. Postrežemo ga lahko šele po tem, ko je 3 ure miroval.