Tokrat je bi kuhar spet John. Ne samo, da je bil
kuhar, tudi gobe je nabral v gozdu. O načinu priprave nabranih gob se mu je misel
porodila najbrž že nekje po stikanju po podrastju gozda. Ob brezovih gobanih si
je zamislil piščanca, pa smo ročno odhiteli v bližnjo mesnico, kjer imajo še
domače piščance. Ne tistih, ki imajo meni neprijeten vonj med kuho, ampak
takšnih s pravim okusom in vonjem.
Brezove gobane smo prejšnji večer poblanširali z
malo kisa, da ne bi počrneli. Pa so kljub temu. Med brezovčki sta bili še dve
golobici. Poblanširane gobe smo zamrznili, da so v boljši kondiciji dočakale
kuho.
oljčno olje
čebula
česen
malo svežih čilijev ali praška
gobani, lahko tudi jurčki
belo piščančje meso
peteršilj
sol
poper
lahko tudi malo svežega šetraja, origana, če ju
imamo pri roki
lovorov list ali dva
70 g riža po osebi
malo masla
Na še hladno oljčno olje denemo nasekljano čebulo in
jo steklasto prepražimo. Če imamo svež čili, ga nasekljanega popražimo poleg.
Dodamo na tanjše kose narezan piščančji file in na lističe narezan česen.
Dodamo še gobe in začimbe. Malo prepražimo, a pazimo, da ne porjavi. Prepraženo
umaknemo na del ponve. Na praznem delu ponve riž steklasto prepražimo. Vse
skupaj zmešamo in zalijemo s primerno količino vode (razmerje volumna riž –
voda je običajno 1 proti 2). Posolimo in popopramo. Pokrito kuhamo, dokler se
riž ravno prav ne zmehča, vmešamo še kosem masla in ponudimo.