Za petstoto objavo pa se spodobi napisati en
medblog, ali ne? Če vzamemo kuharsko materijo je to pravzaprav že šeststota. V
sestrskem blogu živashranjuje namreč lahko najdete shranke in opise živil, kar
pa je v bistvu tudi področje kuhe. Sem že razmišljala, da bi ju združila, ampak
zaenkrat sem se zadovoljila le z medsebojnimi linki.
V dosedanjih objavah je nekaj manj kot petsto
receptov, vmes namreč najdete tudi kakšen medblog ali dva. Zagotovo najbolj obiskan
je tisti, kjer živazažgehrano, kjer se mi je zgodilo podobno kot Julie Child,
le s to razliko, da se mi zdi, da jo je ona zažgala namerno zaradi
atraktivnosti posnetka, saj je skoraj neverjetno, da bi se to zgodilo med
namenskim snemanjem oddaje. Meni pa se je to pripetilo kot marsikateri
gospodinji, ki hoče urediti več stvari hkrati in pozabi na pečico.
Sicer pa so zapisani recepti vsakdanjih jedi, ki
sem jih skuhala za družinske obroke ali obisk prijateljev. Nekaj je tudi jedi
mojih bližnjih prijateljic, večinoma iz jedilnika naših skupnih druženj. Torej
vsaka jed je bila resnično pripravljena in je recept preizkušen. Vedno je poleg
tudi slika, kajti po moje ni prave kuharske knjige brez slik. Razen Ivačičeve
seveda. Slikam vedno z navadnim turističnim fotoaparatom, že kaj nekaj let
starim, objekti pa niso umetelno osvetljeni. Torej tako, kot je. Zato upam, da
mi bralci ne zamerijo slabše kvalitete slik.
Zakaj sem začela s tem blogom? Predvsem zaradi
hčera, da lahko tudi na oddaljenih lokacijah pridejo do receptov za domačo
hrano. Potem zaradi mame, ki jih z veseljem bere. Zaradi Johna, ki me je k temu
nagovarjal. In zaradi prijateljic, ki tu pa tam pokukajo vanje, ne pa toliko,
da bi našle hint za rojstnodnevno darilo (to bo vedno teže, ker se recepti
množijo). In tudi zaradi vseh, ki pri iskanju receptov, zaidejo v moj blog in
si upam tudi kaj pomagajo z njim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar