nedelja, 2. avgust 2015

Fižoleti v omaki

Stročji fižol za tiste, ki niste s Primorske. Imela sem še nekaj fižoletov od sosede. Tistih rumenkastih, podolgovatih, ki se primerno skuhani kar topijo v ustih. Bilo jih je ravno prav za prilogo k mesu in pire krompirju. Beilage ali Zuspeis. Nemški prevod priloge mi je prišel na misel, ker sem oni dan slišala našo glasno sosedo, ki se je pritoževala nad svojim najetim kuharjem enemu od njenih tudi glasnih obiskov: »On dobro kuha, ali samo ne zna pripremati onih cušpajza, kako smo bili naviknuti u našoj (finoj) familiji.« Od sosede se namreč sliši vse kar pove, ker govori tako glasno, pa nam vse skupaj deluje kot hrup, torej kot motnja in ne kot nekaj, v čemer bi radovedni sosedi naskrivaj prisluhnili. Sicer je gospođa kar zahtevna. Nikoli ni zadovoljna s tem, kar kuhar nabavi v bližnjih trgovinah. »Juće nije kupio celera in mrkve, i zaboravio je one medene kolače.« Tudi ni nikoli zadovoljna s tem, kar kuhar pripravi. Oni dan je namreč zavzeto pripravljal žar in spekel meso. Ko ga je ponudil gospe, je rekla, da še ni lačna. »Dali ćete možda malo sira, da vam narežem?« »Ne, hvala, neću sira.« Čez pet minut pa mu je glasno s svojim tresočim (finim) glasom naročila: »Ja bih palačinke!« »Dobro gospođa, nema problema, a koju marmeladu, da vam stavim?« »A koje ima?« »Ima od marelice, šljiva i šumskog voća.« »Dali je ta od šumskog voća ona njemačka, ona fina marmelada?« »Da«. »Onda ću onu molim. Dvije palaćinke.«
No, vsega tega sem se spomnila, ko sem pripravljala zušpajz. Tokrat je John predlagal, da ga pripravim tako kot grahovo omako. Vse podobno, le sladkorja nisem dela na začetku na čebulo. H grahu namreč paše nekoliko sladkast okus, k stročjemu fižolu ne.


oljčno olje
malo masla
čebula
česen
stročji fižol
sol
poper
majaron
svež peteršilj

Na hladno oljčno olje denemo nasekljano čebulo in jo steklasto popražimo. Dodamo še na lističe narezan česen in maslo ter prepražimo toliko, da zadiši. Zalijemo z vodo, posolimo, popopramo in dodamo majaron. Ko voda zavre, denemo vanje fižolete in jih kuhamo do mehkega. Na koncu dodamo sveže nasekljan peteršilj.

Omaka ne sme biti pretekoča. Voda deloma povre, deloma pa jo lahko zgostimo s pretlačenim kuhanim krompirjem, ki ga lahko na kose narezanega skuhamo skupaj s fižoleti. Včasih smo sicer zgoščevali z moko, s podmetom, a v teh časih to ni več moderno.

Ni komentarjev:

Objavite komentar