Solata Waldorf

To je ena izmed jedi iz kuharske knjige, ki sem jo dobila od dedka v rani mladosti. V opisu ob receptu je zapisano, da solata prihaja iz kuhinje hotela Waldorf Astoria. Po osnovnem receptu vsebuje samo zeleno, jabolka, orehe in majonezo. V kuharski knjigi je dodan še limonin sok in nekaj sladke smetane. Jaz pa sem si solato danes zamislila nekoliko drugače, brez majoneze in smetane (da bi bilo bolj zdravo), dodala pa sem rezine Rokeforja.

Tole tipkam še vsa dišeča po zeleni, ki je s svojim značilnim vonjem napolnila kuhinjo, pa tudi moje nosnice in dlani. Mene ne moti, vonj in okus zelene, še posebej stebelne, mi je drag, ima nekako orehov pridih. Zelene sem namreč imela obilo, kosi stebelne, ki jih dobimo dandanes v trgovinah so izjemno veliki. Tako sem iz stebel nekaj juter zapored naredila smuti, nekaj stebla sem porabila za solato Waldorf, iz preostanka z listjem pa skuhala juho iz stebelne zelene, za katero recept najdete v tem blogu.

stebelna zelena

čvrsto jabolko

orehi

rokefort

Steblo zelene narežemo na pol centimetrske rezine, jabolka na dvomilimetrske, orehova jedrca pustimo takšna kot so, rokefort pa na primerno velike paličice. Vse pomešamo in pojemo s kozarcem šampanjca.

Naj dodam iskrico F. Scotta Fitzgeralda, ki je bila objavljena pred nekaj dnevi v Delu: "Preveč česarkoli je slabo, a preveč šampanjca je ravno prav."