Gobova juha

Ta je bila res prava, polna gob. Uporabila sem zamrznjene gobe, ki sva jih z Johnom dobila od sorodnikov, katerih poznavanja gob ne poznam. John mi je sicer zatrdil, da so gobe v redu in res, popoldan po kosilu je minil kot vsak drug. Bili so jurčki in lisičke, če gre pa za katerekoli druge, običajnim ljudem manj znane, pa zaupam samo stricu, priznanemu gobarju. Domišljija namreč ne pozna meja, razbohoti se še posebej, če ji pomagajo novice iz časopisov, v katerih je opisana avstralska gospodinja, ki je za svoje goste pripravila pečenko welington.

Količin ne bom opisovala, ker sem vse skupaj pripravljala po občutku.

oljčno olje

čebula

česen

sveže ali zamrznjene gobe

suhi jurčki (bolj za začimbo)

malo gobove juhe iz vrečke za zgostitev

krompir

peteršilj

majaron, timijan

sol, poper

Na oljčnem olju steklasto prepražimo nasekljano čebulo, dodamo na lističe narezan česen in gobe. Malce prepražimo, dodamo začimbe in zalijemo s hladno vodo. Dodamo narezan krompir in v malo hladne vode razžvrkljano žlico ali dve (odvisno od siceršnjih količin) prahu za gobovo kremno juho iz vrečke. Vmešamo tudi nasekljan peteršilj, nekaj pa ga pustimo na strani in ga dodamo v juho šele, ko so vse sestavine kuhamo. Ko tekočina zavre, juho kuhamo še toliko časa, da so krompir in gobe kuhane. Najbrž bo to med 20 in 30 minutami. Odlična juha.

Hobotnica s krompirjem

Pravzaprav sva tokrat z Johnom pripravljala velikega lignja v solati, ker sem kupila zamrznjenega, ulovljenega nekje v perujskih vodah. Želela sem kupiti hobotnico, a v naglici sem iz hladilnika v trgovini vzela prvi paket s fotografijo velikih lovk in šele doma ugotovila, da gre za veliki ligenj. Te jedi sva se z Johnom lotila prvič, a vse do zadnje faze se še nisva odločila, če jo bova pripravila tako kot Johnova mama (v pečici) ali kot smo jo že večkrat jedli na Silbi v konobi Vila Velebita. Tokrat sva jo dokončala s krompirjem v solati.

Za 2 osebi

600 g zamrznjene hobotnice (lahko tudi več ali manj, odvisno kakšno razmerje s krompirjem si želimo)

4 krompirji

3 stroki česna

nekaj peteršilja

sol

poper

oljčno olje

kis

Teorij o kuhanju hobotnice je veliko, midva sva ubrala to pot. V vrelo vodo sva dela zamrznjeno hobotnico. Tudi če jo kupite svežo, ali jo ulovite sami, jo morate za nekaj dni zamrzniti. Tako se bo zmehčala samodejno in ne bo potrebe po tolčenju lovk. Vode naj bo toliko, da hobotnico prekrijemo. V tej fazi še ne solimo, jed bomo posolili na koncu. V vodo denemo plutovinast zamašek, spletni viri namreč pravijo, da bo tako mehkejša. Dodala sva še vejico rožmarina in dva lovorjeva lista. Hobotnico kuhamo 45 – 60 minut, kuhana je, ko jo z vilicami prebodemo v mehko. Potem jo odcedimo in še očistimo preostale kože in priseskov ter narežemo na primerno velike koščke. Medtem skuhamo še krompir, ki smo ga prej narezali na kockice, velike na približno centimetrske do dva velike kockice. Midva sva zajela nekaj hobotničine vode in ga skuhala v njej. Pazimo, da se ne razkuha, da bo tudi v solati ohranil svojo obliko. V skledi zamešamo še tople koščke hobotnice in krompirja, nasekljana česen in peteršilj, oljčno olje, sveže mlet poper in sol. Dodamo tudi kisa po okusu. Za zraven si nalijemo kozarček malvazije.

Rižota z radičem in jurčki

Gobe in rdeči radič gredo prav lepo skupaj. Še več, če skuhamo radičevo rižoto, nas spominja na gobovo. Našli smo dva jurčka, radiča pa smo imeli na zalogi.

Jurčke, lahko uporabimo sveže, zamrznjene ali posušene. Če imamo slednje, jih prej namočimo v vodi, za zalivanje pa porabimo tudi vodo, v kateri so bili namočeni.

Rižoto sem skuhala že jeseni, a vse do danes nisem imela časa, da recept zapišem L

80 g riža za rižote na osebo

oljčno olje

pol čebule

jurčki

rdeč radič (lahko palla rossa, tarvisiano,…)

sol, poper

malo masla

parmezan

Na oljčnem olju prepražimo na drobno nasekljano čebulico, dodamo narezane jurčke in nasekljan radič. Premešamo, dodamo še riž, ga steklasto prepražimo (nekajkrat zakrožimo s kuhalnico). Zalijemo z vodo, popramo, solimo, premešamo in kuhamo dokler riž ni skuhan. Vmešamo še kosem masla in postrežemo. S parmezanom.

Svedrčki s tuno na belo

Recept za tuno na belo, ki ga poznam iz preteklosti sicer vsebuje sladko smetano. Pomisel na tako pripravljeno pašto me zanese v kuhinjo hiše na Bledu, kjer živijo prijateljičini starši. Ne vem sicer točno zakaj, a najbrž sem bila tam enkrat na obisku povabljena na kosilo s temi testeninami. Bistvene sestavine omake so bile tuna, belo vino, majaron in sladka smetana.

Jaz jo običajno pripravim brez smetane, še s kakšnim drugim dodatkom.

Za 4 osebe

400 g svedrčkov (fussili)

oljčno olje

malo na drobno nasekljane čebulice

2 konzervi tune

1 dl belega suhega vina

majaron

sol, poper

lahko 2 češnjeva paradižnika

Na še hladno oljčno olje denemo na drobno nasekljano čebulico in pražimo do steklastega leska (pazimo, da ne porjavi). Dodamo tuno in majaron, premešamo in zalijemo z vinom. Popramo, solimo in pustimo, da vino povre. Dodamo še na drobne kockice nasekljana češnjeva paradižnika , vmešamo še kuhane svedrčke in postrežemo. S kozarcem suhega belega vina.

Porov zavitek

 Zelo preprosto in hitro pripravljeno. Primerno za prigrizek na druženjih.

vlečeno testo

oljčno olje

por

sol, poper

Por narežemo na kolobarčke in ga podušimo na malo oljčnega olja. Popramo in solimo. Naložimo ga na list vlečenega testa in zavijemo v zavitek. Položimo na pekač, obložen s peki papirjem in ponovimo z nadaljnjimi zavitki. Pekač denemo v pečico, ogreto na 180 stopinj in pečemo pol do tričetrt ure. Deset minut pred koncem peke testo premažemo z vodo.