Kuhan fižol v zrnju

Saj gre za enostavno jed, a kljub temu sem se odločila, da zapišem recept. Za vsak primer, če bi se katera izmed hčera spraševala, kako se skuha fižol v zrnju. Tudi jaz sem imela srečo, da sem imela prav v času kuhanja pri roki mamo, ki mi je svetovala, da v vodo s fižolom denem še manjšo čebulo, nekaj česna, korenja (ki pa ga nisem imela pri roki) in popra v zrnju. Povedala je še, če je fižol bolj svež, se kuha eno uro, če bi bil bolj star pa tudi dve.

suhi fižol v zrnju

manjša čebula

česen

koren

sol

poper v zrnju

lovor

oljčno olje

drobtine

Fižol najprej preko noči namočimo. Vode naj bo kar nekaj preko fižola, saj jo bo preko noči popil več, kot bi predvidevali. Fižol odcedimo, ga denemo v lonec skupaj z zelenjavo in začimbami in prekrijemo z vodo. Kuhamo eno do dve uri, odvisno od starosti posušenega fižola. Po koncu kuhanja fižolovko odlijemo, lahko jo tudi prihranimo za kakšno drugo jed. Na maslu prepražimo drobtine in jih posujemo po kuhanem fižolu.

Rženi kruh brez kvasa

In še zadnji v seriji kruhov brez kvasa. Morda je najbolje uspel, še celo bolje od pirinega, ker ni prav nič drobljiv.

333 g ržene moke

666 g pirine polnozrnate moke

1 l radenske

2 vrečki pecilnega praška

2 žlički soli

2 žlici sladkorja

4 žlice oljčnega olja

po okusu nekaj mlete kumine

Vse sestavine zamešamo, nalijemo v namaščene in z moko potresene modele in pečemo 45 minut na 180 stopinjah. Res dober kruh.

Ajdov kruh brez kvasa

Odločila sem se, da poskusim različico brez kvasa pri več vrstah mok. Na spletu tovrstnih receptov ni najti, zato je poskušanje toliko večji izziv. Tale ajdov je odlično uspel.

350 g ajdove moke

4 dl vode

650 g ostre moke

6 dl radenske

2 vrečki pecilnega praška

5 dl radenske

2 žlički soli

2 žlici sladkorja

4 žlice oljčnega olja

Ajdovo moko poparimo z vrelo vodo, premešamo in pustimo, da se ohladi. Dodamo še bele moke, pecilni prašek, sol, sladkor, oljčno olje in radensko, vse skupaj premešamo, nalijemo v namaščene in z moko potresene modele in pečemo 45 minut na 180 stopinjah.

Koruzni kruh brez kvasa

Ko sem prvič poskusila pripraviti koruzno različico kruha brez kvasa mi ni najbolje uspela. Zato sem poskusila ponovno na način, da sem uporabila kuhano polento in belo moko. Tudi tista s koruzno moko bi verjetno uspela na način, da bi koruzno moko prej poparila.

100 g instant polente

5 dl vode

800 g ostre moke

2 vrečki pecilnega praška

5 dl radenske

2 žlički soli

2 žlici sladkorja

4 žlice oljčnega olja

Polento skuhamo v vodi po navodilu iz vrečke in jo ohladimo. Vmešamo še vse ostale sestavine in dobimo testo, ki je nekoliko bolj tekoče od kvašene različice, vlijemo v model in pečemo približno 45 minut na 180 stopinjah. To je vse.

Čokoladni suflejčki

In še imenitna sladica iz večerje pri Sharon. Pri suflejčkih se je še posebej potrudila – času primerno jih je spremenila v Dedke Mraze. K suflejčkom je postregla še domač žele iz izabele, ki je omamnega vonja in še bolj omamnega okusa.

80 g temne čokolade

70 g masla

2 jajci

25 g sladkorja v prahu

20 g moke

pravi kakav za posip

Temno čokolad stopimo nad vodno kopeljo skupaj  z maslom in jo malenkost ohladimo. Jajci stepemo, dodamo sladkor v prahu in počasi umešamo še presejano moko. Dodamo še stopljeno čokolado z maslom in napolnimo modelčke, ki jih predhodno namažemo z maslom in posujemo s pravim kakavom. Pečemo na 180 stopinjah, dolžina pečenja je odvisna od velikosti posodic. Majhne npr. pečemo približno 4 minute.

Pečen krompir s tartufovim oljem

Še en recept od Sharon. Krompirček je bil imeniten.

krompir

oljčno olje s tartufi

sol

Krompir narežemo, ga spečemo v ponvi ali pa v pečici in ga na koncu poškropimo s tartufovim oljem in rahlo posolimo.

Najdželina solata

Z večerje pri Sharon so mi manjkali še trije zapisi jedi, ena izmed teh je bila Nigelina solata. Nigelina zato, ker je Sharon nekaj podobnega ugledala v recepturah N. Lawson, čeprav jo je potem pripravila povsem po svoje. N. je solato v originalu zabelila z ananasovim sokom.

rdeče zelje

rumena, rdeča in zelena paprika

češnjevi paradižniki

granatno jabolko

mlada čebula

sol

bučno olje in balzamični kis

Narezanemu rdečemu zelju je Sharon dodala na tanko narezano rumeno, rdečo in zeleno papriko, češnjeve paradižnike, granatno jabolko, mlado čebulo, začinila pa jo je z bučnim oljem in balzamičnim kisom.

Pizza s šunko in svežimi šampinjoni

Že kar nekaj pic sem opisala v tem blogu, ne pa še tiste klasične s šunko in gobami. Pripravila sem sicer nekoliko boljšo izvedbo – s kuhanim pršutom in svežimi šampinjoni.

testo za pico

paradižnikova omaka

ščepec soli

origano, bazilika, timijan

kuhan pršut

mocarela

sveži šampinjoni

lahko tudi kakšen čili in oliva

Testo za pico razvaljamo na tanko in ga na tanko namažemo z paradižnikovo omako. Malce posolimo in začinimo z mediteranskimi zelišči. Na omako nadevamo rezine kuhanega pršuta, lahko tudi kakšen kolobarček čilija in kakšno olivo. Na šunko nadevano narezano mocarelo in na tanke lističe narezane šampinjone. Pico denemo v pečico ogreto na 230 stopinj in jo pečemo približno 10 minut. Odvisno od pečice. Pazimo le, da se preveč ne zapeče.

Les financiers

Majhni ovalni mandljevi kolački, poimenovani tudi visitandines. Izvirajo iz XVII. stoletja, ko so jih iz beljakov, zmletih mandljev, masla, sladkorja v prahu in moke pripravljale sestre reda Visitandin iz Nancya v Loreni.  Pomemben del je tudi rjavo maslo (beurre noisette), ki smo ga raztopili in porjavili v ponvi in ima zato značilen okus po lešnikih. Recept je nastal, da nune ne bi zavrgle beljakov ki so jim ostali pri kuhi. Okoli leta 1890 naj bi slaščičar Lasne, ki je imel lokal v finančnem predelu Pariza, začel izdelovati majhne kolačke po podobnem receptu, le da naj bi takrat dobili podolgovato obliko zlatih palic.

Pourquoi ce nom les financiers ? A l ‘époque, ce gâteau souple, sans crème, séduisait les boursiers et les financiers qui travaillaient à la bourse et qui pressés, ne prenaient pas le temps de déjeuner.. Poimenovali so jih les financiers, ker so prav prišli za malico finančnikom in borznikom – dali so jih preprosto v žep in si niso mazali prstov.

Spodaj je zapisan recept slaščičarja Gastona Lenotra (zanimivo, enak priimek je imel tudi sloviti vrtnar Versaillesa), z originalnimi količinami. Sestrična ga je dobila od prijaznega biologa po tem, ko jih je v avtobusu razdelil za prigrizek na poti v Lovran (rekla je, da so bili odlični in priročni – niso si umazali rok in počutili so se kot pravi francoski finančniki).

Jaz sem se pri pripravi odmaknila od tega recepta v bolj zdravo smer s tem, da sem uporabila le 100 g sladkorja in nisem uporabila masla za maščenje modelčkov, ker sem imela silikonske in tiste iz peki papirja. Masa po spodnjem receptu naj bi zadostovala za 50 finacierjev, meni se jih je izšlo 20. Manj najbrž zaradi manj sladkorja, pa tudi modelčki so bili večji.

170 g masla

250 g sladkorja v prahu

5 beljakov

135 g mletih mandljev

55 g moke

(30 g masla za modelčke)

Maslo raztopimo v ponvi, toliko da zavre in malce porjavi (in zadobi rahel okus po lešnikih).  Maslo pustimo, da se ohladi. Beljake stepemo. V drugi posodi zmešamo sladkor v prahu, mandlje in moko ter v zmes nežno vpotegnemo stepene beljake. Dodamo še ohlajeno maslo in premešamo. Pekač za nizke kolačke ali pa kar tistega za mafine dobro namastimo z maslom in vanje nadevamo testo – po eno žlico v vsako vboklino.

Pekače denemo v pečico, razgreto na 230 stopinj za 5 minut, nato temperaturo znižamo na 200 stopinj in pečemo še 5 minut. Ko jih vzamemo iz pečice jih pustimo 5 minut, da počivajo v pekaču, nato jih na rešetki ohladimo.

Jemo ih kar tako, z roko, kot majhne biskvitke ali piškote. Mi pa smo si jih danes za posladek privoščili s stepeno svežo smetano. Bili so imenitni, malce so spominjali na tisto švedsko sladico z mandlji in stepeno smetano. Tudi te se enkrat lotim.