ponedeljek, 4. november 2013

Ajdovi žganci

Ajdove žgance lahko pripravljamo na različne načine. Odvisno od regije iz katere prihajajo. Pri koroških moko najprej na suho pražijo. Gorenjske pripravljajo nekako podobno, kot je opisano v spodnjem receptu. Nekateri ajdove žgance pripravljajo z dodano belo moko, drugi spet s krompirjem.
Ime ajda v slovenščini je prevzeto iz staronemškega Heiden, ki je v zvezi s poimenovanjem Heide – ajd, pogan. Nekje sem zasledila tudi izraz poganka. Tudi v Slovaščini in Češčini na primer je poimenovanje te rastline povezano s pogani (Pohánka).  Sicer pa sem poiskala še poimenovanja v drugih jezikih. Ko razlagamo tujcem kaj smo jim skuhali, je vedno dobro imeti pri roki izraz v njihovem jeziku (Fagopyrum esculentum, nem. Buchweizen, ang. Buckwheat, hr. heljda, fr. sarrasin, šp. el alforfón, trigo sarraceno, it. grano saraceno, py. Гречи́ха посевная, fin. Tattari).


100 g ajdove moke na osebo
sol
voda

V živahno kipeč osoljen krop vsujemo ajdovo moko. Ajdovo kepo preluknjamo s kuhalnico tako, da  vrela voda oblije tudi njeno notranjost. Nato kepo pustimo, da se počasi kuha kakšnih 40 minut. Žgančevko odlijemo v drugo posodo in jo prihranimo. Žgance nato nad manjšim ognjem še dodobra premešamo. Če so presuhi, jim dodamo še žgančevke. Za serviranje jih pripravimo tako, da jih s kuhalnico jemljemo iz lonca in jih z nožem postrgamo na krožnik. Tako, da dobimo nekakšne žličnike. V slovenskih receptih žgance največkrat zabelijo z ocvirki.

Žgančevko prihranimo. Prihranimo tudi žgance, če so nam ostali od kosila in niso bili zabeljeni. Iz obojega namreč lahko pripravimo odličen kruh.

nedelja, 3. november 2013

Karamelizirane banane z medom in belim vinom

Karamelizirane banane sem pripravila že za marsikatero priložnost. Bodisi zaradi tega, ker je to sladica, za katero imamo sestavine skoraj vedno pri roki ali pa zaradi tega, ker moramo porabiti banane. Ali pa preprosto iz razloga, ker je to slastna sladica. Pa še zdrava je, brez glutena, nezdrave maščobe in podobnega. Pregrešimo se le pri sladkorju, ki ga dodamo za prefinjen okus karamele.


kokosova mast
banane
med
belo vino

Banane prerežemo po dolgem in jih položimo v ponev s polkroglo stranjo na segreto kokosovo mast. Po ravni strani jo med peko posujemo s sladkorjem. Banano obrnemo in jo popečemo še po posladkani strani. Banane položimo na krožnik, na katerem jih bomo servirali, v ponvi pa zamešamo še med z belim vinom in ga prelijemo preko banan. Zraven gre dobro kakšna kepica vaniljinega sladoleda ali pa stepena smetana. Lahko tudi oboje.

Jesenska juha

Najbrž ste že kdaj, ob pričakovanju prve zmrzali, pobirali na vrtu vse kar je ostalo. To sem počela tudi sama, le da sem se pri pričakovanju zime malo uštela. Letos so bile do konca oktobra še temperature blizu poletnim. In za vse svete bo najbrž še pretoplo, da bi se gospe iz malih mest ogrnile s pelcmantli. Vremenu se je torej malo zmešalo. Nekateri pravijo, da temu botruje človekovo neodgovorno postopanju, drugi da bi se narava v vsakem primeru obrnila tako zaradi njenih lastnih ciklov. Kakorkoli že, jaz sem na vrtu že pred kakšnim mesecem, ne vedoč, da bo konec oktobra še 20 stopinj, pobrala vse kar je ostalo in iz nabranih zelenjavic pripravila juho. Preostali stročji fižol, korenje, brokoli, čisto majhne bučke in neodprti cvetovi, koleraba, koromač, brstični ohrovt. Dodala sem še narezan klobuk dežnikarice, ki je juhi dal posebno jesensko aromo. Da ne bo pomote, tudi juho sem skuhala kakšen dan ali dva po pobiranju zelenjave in isti dan, ko sem nabrala dežnikarico in je nisem pustila mesec dni čakati v hladilniku. Le pri zapisovanju za blog sem v manjšem zaostanku.


oljčno olje
čebula, česen
jesenska zelenjava
kakšen krompir
lahko tudi sveža goba za okus
lovor, majaron, peteršilj
sol, poper

Na oljčnem olju steklasto prepražimo nasekljano čebulo, nato še na lističe narezan česen. V lonec prilijemo vode in vanjo dodamo narezano zelenjavo in krompir (pa tudi gobo, če jo imamo). Začinimo in kuhamo dokler zelenjava ni skuhana. To je vse. Polno vitaminov, mineralov in zdravja.


Rulada z marmelado

Ena od meni ljubših sladic še iz malih časov. Vedno sem uživala v enostavnem okusu biskvita in marmelade. Če smo jo kje dobili za desert. Po šolskem kosilu, v kakšnem hotelu ali pa v slaščičarni za vogalom v Ribnici. Recept za biskvit vedno poiščem v moji mali ročno pisani in sproti dopolnjevani rumeni beležnici za kuharske recepte »Le mie ricette« s preprosto risbo kuhinje na naslovnici. Pravzaprav sem jo prevzela moji mami, ko je vanjo napisala nekaj receptov. Nadaljevanje pa je bilo bolj moje. V teh zapiskih najdem ta recept pod »Rulada Polona«, kar pove, da sem ga dobila od neke Polone, ki sem jo poznala že davno, pred približno tridesetimi leti. Ta recept sicer vsebuje še čokoladno kremo, ki pa je običajno ne pripravljam, ker so v recepturi sveža jajca. Tega pa se v kuhinji ogibam. Saj veste zakaj.
Še to. Ta rulada je najboljša z doma pripravljeno marelično marmelado. Ker pa sem imela pri roki ravno ringlojevo in jostino, sem jo napolnila s tema dvema. Vsako v pol zavitega biskvita.


6-8 jajc
14 dkg sladkorja
10 dkg moke
marelična marmelada
sladkor v prahu

Beljake stepemo do trdega. Rumenjake in sladkor penasto razmešamo. Saj veste kako. Stepate ju toliko časa, da masa postane svetlejša in nekako penasto bolj kompaktna. Vedno ko stepam rumenjake s sladkorjem se spomnim, ko sem še majhna pomagala mami in mešala to zmes. Že po nekaj vrtljajih sem jo vprašala, če je že dovolj. Ni bilo. Še in še je bilo treba, da so stepeni rumenjaki dobili pravo strukturo. No, in to naredimo tudi tu. Na rumenjake nežno presejemo moko in jo še nežneje vmešamo v maso. Nato dodamo še sneg, ki ga prav tako previdno z metlico vmešamo v testo. Testo polijemo po plitvem velikem pekaču, ki smo ga prej obložili s peki papirjem. Pečemo ga 20 minut na 180 stopinjah. Ko je pečeno, ga previdno ločimo od peki papirja in zavijemo v kuhinjsko krpo. Tako naj počaka, dokler se ne ohladi. Namažemo ga z marmelado in zavijemo nazaj. Seveda brez krpe. Na koncu ga še preko cedila posujemo s sladkorjem v prahu. Rulado narežemo na rezine debele kakšen centimeter do centimetra in pol. 

Kruhov narastek z mandlji

Ko vam ostane kaj belega primorskega kruha, če imate kakšno jajčko (tako se reče na Štajerskem) preveč in si želite preproste sladice, je tale narastek prava rešitev za vas. Danes je bila zame in še vedno imam na brbončicah prijetno združen okus jajčnega narastka, ruma in mandljev.


2 kosa belega kruha
2 jajci
mleko
šilce ruma
vaniljin sladkor
sladkor v prahu
rozine
mandlji
malo masla za pekač

Kruh narežemo na kockice in ga namočimo s primerno količino mleka in ruma. Tekočine naj bo ravno prav, da se vpije v kruh in ne odteka. V to zmes namočimo še oplaknjene rozine. Beljaka stepemo v sneg, ki smo mu na koncu dodali žlico sladkorja v prahu. Rumenjaka stepemo z žlico sladkorja v prahu in vaniljinim sladkorjem. V dobro stepeno zmes dodamo še namočen kruh in zmlete mandeljne. Na koncu previdno vmešamo še stepena beljaka. Pekač namažemo z maslom, lahko ga posujemo še z drobtinami. Vanj lepo razporedimo pripravljeno testo. Pečemo pol ure pri 180 stopinjah. Preden narastek postrežemo, ga posujemo še s sladkorjem v prahu.