Kruh z ovsenimi kosmiči

Zelo fajni kruh. Recept sem priredila po kulinariki.net.

150 g ovsenih kosmičev

350 g ostre moke

½ vrečke suhega kvasa

1 žlica sladkorja

2 žlički soli

½ dl olja

3 dl vode

Kosmiče poparimo s 3 dl vode, večkrat premešamo, da se ohladijo. K ohlajenim kosmičem primešamo moko, kvas, olje, sladkor in sol. Zamesimo testo, po potrebi dodamo še malo vode. Testo naj vzhaja 2 uri. Potem ga premesimo in denemo v namaščen model (jaz raje uporabljam peki papir). Naj vzhaja še kakšno uro, nato ga pečemo v ogreti pečici (210 stopinj) približno 40 minut (čas pečenja je odvisen od oblike/debeline štruce/hlebca. Kruh je pečen, ko votlo zadoni ob trkanju nanj.

Jagenjčkovi kotleti

Je sicer hudo, ko pomisliš na nedolžne živalice, ki postanejo naša hrana, a kaj naj storimo? Evolucija (ali pa bog? - zadnje čase se mi popolnost narave zdi skoraj neverjetna, po drugi strani pa so izgovori ob nepravičnostih boga nedoumljivi) nas je ustvarila kot vsejede in kot člen v prehranjevalni verigi.

kotleti

sol

poper

rožmarin

oljčno olje

Kotletke poporamo in obdamo z nekaj rožmarinovimi lističi in premažemo z oljčnim oljem. Če imamo čas, jih za nekaj ur pustimo v marinadi (zaprta posoda v hladilniku), če ne, jih lahko takoj denemo na razžarjen žar ali žar ponev. Pečemo kakšno minuto na vsaki strani, čas je odvisen od debeline kotleta in od tega, kako prepečenega želimo. Solimo šele pred serviranjem.

Fižoleti z drobtinicami

Doma imamo zelo radi fižolete, najsi bodo v solati, omaki, ali pa z drobtinicami kot priloga. V tem blogu se najde že nekaj receptov za pripravo te odlične stročnice. Zelo pomembno je kuhanje, da je fižol ravno prav kuhan. Mora biti še nekoliko al dente, nikakor pa ne prekuhan (vedenje o tem sem pridobila s spleta, mislim da na portalu okusnoje). Če imamo stročji fižol z nitkami, da jih med čiščenjem temeljito odstranimo.

stročji fižol

oljčno olje

maslo

sol po okusu

Stročjemu fižolu odrežemo vršičke in mu po potrebi odstranimo nitke. Denemo ga v krop in kuhamo 10 minut, potem pa vsako minuto poskusimo, če je že skuhan. Biti mora skuhan, a hkrati ostati čvrst. Fižolete odcedimo in jih na krožniku zabelimo z drobtinicami, prepraženimi na oljčnem olju in maslu.

Gobova juha

Ta je bila res prava, polna gob. Uporabila sem zamrznjene gobe, ki sva jih z Johnom dobila od sorodnikov, katerih poznavanja gob ne poznam. John mi je sicer zatrdil, da so gobe v redu in res, popoldan po kosilu je minil kot vsak drug. Bili so jurčki in lisičke, če gre pa za katerekoli druge, običajnim ljudem manj znane, pa zaupam samo stricu, priznanemu gobarju. Domišljija namreč ne pozna meja, razbohoti se še posebej, če ji pomagajo novice iz časopisov, v katerih je opisana avstralska gospodinja, ki je za svoje goste pripravila pečenko welington.

Količin ne bom opisovala, ker sem vse skupaj pripravljala po občutku.

oljčno olje

čebula

česen

sveže ali zamrznjene gobe

suhi jurčki (bolj za začimbo)

malo gobove juhe iz vrečke za zgostitev

krompir

peteršilj

majaron, timijan

sol, poper

Na oljčnem olju steklasto prepražimo nasekljano čebulo, dodamo na lističe narezan česen in gobe. Malce prepražimo, dodamo začimbe in zalijemo s hladno vodo. Dodamo narezan krompir in v malo hladne vode razžvrkljano žlico ali dve (odvisno od siceršnjih količin) prahu za gobovo kremno juho iz vrečke. Vmešamo tudi nasekljan peteršilj, nekaj pa ga pustimo na strani in ga dodamo v juho šele, ko so vse sestavine kuhamo. Ko tekočina zavre, juho kuhamo še toliko časa, da so krompir in gobe kuhane. Najbrž bo to med 20 in 30 minutami. Odlična juha.

Hobotnica s krompirjem

Pravzaprav sva tokrat z Johnom pripravljala velikega lignja v solati, ker sem kupila zamrznjenega, ulovljenega nekje v perujskih vodah. Želela sem kupiti hobotnico, a v naglici sem iz hladilnika v trgovini vzela prvi paket s fotografijo velikih lovk in šele doma ugotovila, da gre za veliki ligenj. Te jedi sva se z Johnom lotila prvič, a vse do zadnje faze se še nisva odločila, če jo bova pripravila tako kot Johnova mama (v pečici) ali kot smo jo že večkrat jedli na Silbi v konobi Vila Velebita. Tokrat sva jo dokončala s krompirjem v solati.

Za 2 osebi

600 g zamrznjene hobotnice (lahko tudi več ali manj, odvisno kakšno razmerje s krompirjem si želimo)

4 krompirji

3 stroki česna

nekaj peteršilja

sol

poper

oljčno olje

kis

Teorij o kuhanju hobotnice je veliko, midva sva ubrala to pot. V vrelo vodo sva dela zamrznjeno hobotnico. Tudi če jo kupite svežo, ali jo ulovite sami, jo morate za nekaj dni zamrzniti. Tako se bo zmehčala samodejno in ne bo potrebe po tolčenju lovk. Vode naj bo toliko, da hobotnico prekrijemo. V tej fazi še ne solimo, jed bomo posolili na koncu. V vodo denemo plutovinast zamašek, spletni viri namreč pravijo, da bo tako mehkejša. Dodala sva še vejico rožmarina in dva lovorjeva lista. Hobotnico kuhamo 45 – 60 minut, kuhana je, ko jo z vilicami prebodemo v mehko. Potem jo odcedimo in še očistimo preostale kože in priseskov ter narežemo na primerno velike koščke. Medtem skuhamo še krompir, ki smo ga prej narezali na kockice, velike na približno centimetrske do dva velike kockice. Midva sva zajela nekaj hobotničine vode in ga skuhala v njej. Pazimo, da se ne razkuha, da bo tudi v solati ohranil svojo obliko. V skledi zamešamo še tople koščke hobotnice in krompirja, nasekljana česen in peteršilj, oljčno olje, sveže mlet poper in sol. Dodamo tudi kisa po okusu. Za zraven si nalijemo kozarček malvazije.