Goveji zrezki v gorčični omaki

Zrezke na podoben način sem že pripravljali v temle blogu. Tokrat sem dodala še gorčice, ki da omaki poseben okus. Lahko bi ji na koncu dodala še kanček sladke smetane. Tokrat je nisem, pustila sem, da prevladajo osnovni okusi.

Za 4 osebe

oljčno olje

4 zrezki mlade govedi

sol

poper

gorčica

po želji en krompir za zgostitev omake

Zrezke posolimo in popopramo, najbolje s sveže mletim poprom. Po eni strani jih premažemo z gorčico. Na vročem oljčnem olju najprej popečemo stran brez gorčice, nato še drugo. Zrezke zalijemo z vodo in po želji v omako naribamo 1 krompir. Zrezke kuhamo kakšno uro.

Postrežemo jih lahko z rižem, pire krompirjem ali širokimi rezanci. Jaz sem jih tokrat z rizi bizijem.

Rizi bizi

Ali Riži biži, kot je najbrž bolj prav. Tako prilogo iz riža in graha imenuje tudi mojster Ivačič. Tegale sem skuhala iz glave, čeprav sem se potem ubadala z vprašanjem, če ne bi moralo biti v rizi biziju tudi malo čebulice ali česna. Preverjanje v Ivačičevi kuharski knjigi mi je potrdilo, da je me je intuicija vodila po pravi poti. Tudi veliki kuhar namreč pravi, da zmešamo dušen riž in grah, lahko pa dodamo še malce petršilja.

Na osebo (za prilogo)

60 g riža

enak volumen graha

vode za dva volumna riža

sol

peteršilj

Riž denemo v vrelo vodo, dodamo grah, posolimo in kuhamo približno 20 minut – toliko, da je riž kuhan. Vmešamo še sesekljan peteršilj in z zajemalko oblikujemo polkrogle.

Vaniljev narastek

Za kuharsko klasiko vedno pogledam v Ivačiča. Vaniljev narastek je pač taka reč. Mojster je ob koncu recepta še pripisal, da enako maso lahko uporabimo tudi za vaniljev puding, ki ga kuhamo v modelu nad soparo. Napisal je tudi, da vse kar masi dodamo, spremeni narastku ali pudingu ime. Primerni dodatki so limonova lupinica, praženi mandeljni, čokolada, kokosovi kosmič in podobno. Pravi tudi, da narastek ali puding ponudimo s primerno kremo ali z vinskim šodojem, vendar se mora okus preliva oziroma kreme ujemati z okusom narastka ali pudinga.

10 dkg moke

5-6 dkg masla

približno ¼ litra mleka, 6-7 dkg sladkorja

5-6 jajc

1 vaniljev sladkor

V dobro pološčeni kozici raztopimo maslo, dodamo moko, prilijemo vrelega mleka in mešamo na vročem toliko časa, da se zgosti, da je gladko in da se loči od kozice in od kuhavnice. Nato maso ohladimo, dodamo rumenjake, gladko zmešamo, dodamo vanilin in sneg iz beljakov, ki smo mu, ko je bil že trd, med stalnim stepanjem dodali še sladkor. Vse skupaj s kuhavnico gladko zmešamo, zvrnem v namazano ognja varno ali jensko skledo in v ogreti pečici pečemo. Skleda ne sme biti prepolna, začetna temperatura pa ne premočna. Če je treba, narastek med peko tudi pokrijemo.

Pečene gobe s piščančjim filejem

 Najprej sem imela napisano »piščančji file z gobovo omako«. A v bistvu ne gre za omako, pa tudi piščančji file tu ni bistven. Glavne so gobice, ki so pečene in dušene kar na olju, brez dodane vode. Na koncu malo zapečene, tako da jim da hrustljajoč občutek še poseben čar. John je bil nad tako pripravljenimi gobicami navdušen.

piščančji file

sol, poper

oljčno olje

malo čebule in česna

gobice

sveže mediteranske začimbe

svež peteršilj

malo belega vina

malo sladke smetane

Piščančji file za nekaj ur mariniramo s soljo in sveže mletim poprom v oljčnem olju. Opečemo ga v ponvi, malce pomaknemo na stran in v isti ponvi na oljčnem olju prepražimo še nasekljano čebulo in na lističe narezan česen. Na čebulo vržemo gobe (lahko tudi zamrznjene). Mi smo imeli zamrznjene zajčke. Posolimo, popramo in začinimo. Pražimo nekaj minut, dodamo nekaj belega vina, ki naj izpari. Potem še pražimo kakšnih 10 – 20 minut, odvisno od vrste gob. Meso se ves ta čas praži poleg. Piščančje meso mora biti namreč dobro prepečeno (to itak veste). Prav na koncu, ko smo ponev že odstavili od štedilnika, po gobicah zakrožimo še malo sladke smetane.

Poleg smo postregli pire krompir.

Ledena kava

Eiscafe, ajskafe, Ledová káva, Le café glacé, Холодный кофе je povsem nekaj drugega, kot El café con hielo Il caffè con ghiacci. Zadnji dve različici se namreč pripravljata s kavo in ledom, brez kakršnega koli dodatka sladoledov ali smetane. Pijejo jih v mediteranskih deželah.

Ledena kava pa je bila omiljena pokosilna poslastica že v socialističnih časih, ko ni bilo na voljo toliko različnih sladic. V restavracijah so imeli za sladico palačinke, morda še pohorsko omleto, potem pa še sadno kupo in ledeno kavo. Tudi v albanskih slaščičarnah vzdolž Jadrana se je na jedilnikih z barvnimi fotografijami poleg raznih kupol in banana zadrov, vedno našel tudi ajskafe.

ohlajena kava

malce ruma, konjaka ali štoka

sladoledi mlečnega okusa

stepena sladka smetana

lahko tudi malo mleka

V visok kozarec nalijemo kave za enega človeka, malce ruma in mleka, dodamo nekaj kepic sladoleda in po vrhu naložimo še sladke smetane. Če imamo pri roki še kakšen vafelj ali piškot za dodatek, ga zataknemo ob rob. en sam užitek in dve muhi na en mah. Kava in sladica.

Johnova polenta s pršutom

Lahko bi napisala samo »polenta v pečici s pršutom«, ampak to bi bila verjetno povsem druga jed. Morda takšna, kot sem jo pred leti srečala v neki reviji in jo je pripravljal mladi Cavazza ali pa morda Jan Plestenjak. Johnova pa je drugačna, ne zaradi postavitve pršuta ali trenutka polivanja z oljčnim oljem, ampak zaradi priprave polente. Če ste kaj brskali po mojih blogih, ste najbrž že zasledili namige, da ima John rad suho polento in ne tiste mokre, ki je skuhana s predpisano količino vode in kar takšna tudi postrežena. Polenta po njegovo mora biti kuhana z manj vode, potem pa še sušena, bodisi v pečici, bodisi na ponvi.

Pa še opravičilo za fotografijo, ki je spet nekoliko temačno rumena in odsevajoča tam, kjer se blešči maščoba. Z gospodinjskim fotoaparatom ob dolgih zimskih večerih brez preusmerjevalcev vira svetlobe ali profesionalnih zastiralk, ki svetlobo razpršijo, pač ni mogoče posneti boljših fotografij.

Za 2 osebi

15 dkg polente

sol

oljčno olje

oljke

ovčji sir

nekaj rezin pršuta

Polento skuhamo po navodilih, a z nekoliko manj vode. Ognjevarno posodo narahlo naoljimo in vanjo zvrnemo polento. Najprej jo sušimo kakšno uro na 50 stopinjah, potem termostat nastavimo na 180, nanjo naložimo oljke in jo pečemo 10 minut, nato po njej razporedimo nariban ovčji sir in pečemo še 10 minut. Pršut naložimo na koncu. John ga je tu polomil, ker je pršut pekel skupaj s polento. Jed je precej boljša, če je pršut svež. Zraven ponudimo kozarec mladega merlota. 

Batati z zelenjavo v pečici

Soseda v Istri nam je nekega dne prinesla tudi naročje batatov, sladkega krompirja in dejala, da »se to peče«. Držala sem se njenega vodila in batate spekla v pečici, skupaj s še nekaj sezonske evropske zelenjave. Saj veste, v uniji je sezona vse leto, saj raste v rastlinjakih na nekem pač substratu. Zelenjava brez okusa, ki jo države EU uspešno prodajajo tudi v Afriki in tako povzročajo, da tam sploh nimajo več samopreskrbe, lastne prehranske varnosti na osnovi avtohtonih naravnih pogojev. No to je bilo o zelenjavi in ne o batatih, ki so jih pridelale pridne istrske roke in so zrastli v naravnih pogojih. Podobnost slike s tisto v prejšnjem blogu je zgolj naključna.

oljčno olje

sladek krompir

korenje

čebula

česen

bučke

in še kakšna zelenjava

sol

Batate in zelenjavo očistimo in narežemo na velike kose. Naložimo jih v pekač, ki smo ga namastili z oljčnim oljem in pečemo kakšnih 40 minut na 180 stopinjah. Posolimo z grobo morsko soljo in postrežemo.

Mesne kroglice v pečici

Nekje na spletu, če se prav spomnim na okusno.je, sem slučajno naletela na mesne kroglice, mislim, da to pot italijanske. V tem receptu so vanje dali tudi 2 žlici naribanega parmezana. Jaz sem ga izpustila, ker sem kroglice pripravila s pečenimi batati in drugo zelenjavo, pa so se mi okusi bolje sestavili brez parmezana.  Švedske Köttbullar, ki smo jih že pripravljali v tem blogu, so pečene v ponvi, imajo pa tudi značilno omako ,(ki jo nekateri pripravljajo iz piva).

Za 4 osebe

300 g mlete govedine

30 g drobtin

3 žlice mleka

1 jajce

3 stroki česna

½ manjše čebule

svež peteršilj

svež rožmarin

sol

poper

oljčno olje

Preko drobtin vlijemo mleko, ko se napijejo, dodamo razžvrkljano jajce, meso, drobno nasekljana česen in čebulo ter drobno narezane začimbe. Popramo in solimo, premešamo, oblikujemo kroglice in jih zložimo na naoljen pekač. Pečemo okoli 40 minut na 180 stopinjah.

Krostata s kutinami

V tem blogu lahko najdemo krostato, v katero smo deli kutine skupaj z jabolki. Tokrat pa sem spekla to sladico izključno s kutinami. Pripravila sem jo nekoliko drugače kot prejšnje različice – jajčno zmes sem polila neposredno na testo, nanjo naložila kutine in posula s kristalnim sladkorjem. Torej nobenega kompliciranja s peko najprej sadja, potem prelivanja z jajčno zmesjo in nazadnje posipanja s kristalnim sladkorjem. Torej vse skupaj samo enkrat v pečico.

Za pekač premera 28 cm

1 plošča kupljenega listnatega testa

6 sadežev kutin

2 jajci

2 dl sladke smetane

1 vaniljin sladkor

cimet

2 žlici sladkorja

Testo razvaljamo v krog, ga denemo v pekač za pite ali torte tako, da je ob robu kakšne 3 cm testenega roba. Kutine olupimo in izrežemo del s pečkami ter jih narežemo na krhlje. Z mešalnikom razžvrkljamo jajca, skupaj s sladko smetano, vaniljinim sladkorjem in cimetom. Test večkrat prebodemo z vilicami, nanj nalijemo jajčno zmes, in naložimo kutinove krhlje. Vse skupaj posujemo s kristalnim sladkorjem in pečemo  na 180 stopinjah 30 – 40 minut – čas pečenja je odvisen od pečice.

Pečene kutine

Meso pečenih kutin lahko uporabimo za marmelado, za zamrzovanje in kasnejšo uporabo v štrudljih, krostatah ali pitah. Sicer pa pečene kutine lahko uporabimo kot sladico, postreženo skupaj s sladko smetano, ali pa kot prilogo k pečeni perutnini. Verjetno bi bile odlične tudi namesto jabolk za tufahije.

Kutine operemo in jih naložimo na peki papir. Pečemo kakšno uro na 180 stopinjah.