Lahko bi napisala samo »polenta v
pečici s pršutom«, ampak to bi bila verjetno povsem druga jed. Morda takšna,
kot sem jo pred leti srečala v neki reviji in jo je pripravljal mladi Cavazza
ali pa morda Jan Plestenjak. Johnova pa je drugačna, ne zaradi postavitve
pršuta ali trenutka polivanja z oljčnim oljem, ampak zaradi priprave polente.
Če ste kaj brskali po mojih blogih, ste najbrž že zasledili namige, da ima John
rad suho polento in ne tiste mokre, ki je skuhana s predpisano količino vode in
kar takšna tudi postrežena. Polenta po njegovo mora biti kuhana z manj vode,
potem pa še sušena, bodisi v pečici, bodisi na ponvi.
Pa še opravičilo za fotografijo,
ki je spet nekoliko temačno rumena in odsevajoča tam, kjer se blešči maščoba. Z
gospodinjskim fotoaparatom ob dolgih zimskih večerih brez preusmerjevalcev vira
svetlobe ali profesionalnih zastiralk, ki svetlobo razpršijo, pač ni mogoče
posneti boljših fotografij.
Za 2 osebi
15 dkg polente
sol
oljčno olje
oljke
ovčji sir
nekaj rezin pršuta
Polento skuhamo po navodilih, a z
nekoliko manj vode. Ognjevarno posodo narahlo naoljimo in vanjo zvrnemo
polento. Najprej jo sušimo kakšno uro na 50 stopinjah, potem termostat
nastavimo na 180, nanjo naložimo oljke in jo pečemo 10 minut, nato po njej
razporedimo nariban ovčji sir in pečemo še 10 minut. Pršut naložimo na koncu.
John ga je tu polomil, ker je pršut pekel skupaj s polento. Jed je precej
boljša, če je pršut svež. Zraven ponudimo kozarec mladega merlota.
Ni komentarjev:
Objavite komentar