Pandišpanja

V hladilniku se je ne vem kako pojavilo precej jajc, pa je bilo treba nekaj narediti iz njih. Najprej sem se po prebrani Pesmi lune in morja hotela lotiti Bretanskega kolača, pa sem ugotovila, da se tam rabijo samo rumenjaki in precej masla, ki pa ga nisem imela pri roki. Tako sem se spomnila, da je v Pucerjevi Istrski kuhinji recept za Pandišpanjo. Tam tudi piše, da ime te sladice, predhodnice torte, izvira iz »pan de spagna«, to je španski kruh. Recept se je iz hrvaške Istre v slovensko razširil po drugi svetovni vojni. Sicer pa naj bi tja prišel v Napoleonovih časih. Od začetka so spekli pandišpanjo in ga potresli z mletim sladkorjem. Pozneje pa so ga prerezali in vmes namazali kremo, da je tako dobil obliko torte. V Istrski kuhinji sta dva recepta za to biskvitno sladico, jaz sem jo pripravila po prvem. Pri drugem je 12 jajc, manj moke in sladkorja, masla ni, dodana pa je naribana limonina lupina.

¼ kg bele moke

¼ kg sladkorja (jaz sem ga dala manj)

2 vaniljina sladkorja

ščepec soli

8 jajc

30 g masla

Maslo, sladkor in vaniljev sladkor penasto umešamo in dodamo rumenjake, ščepec soli ter vse dobro zmešamo ob postopnem dodajanju moke. V maso vmešamo še sneg in beljakov, da dobimo primerno gosto testo, ki ga zlijemo na pomaščen in pomokan pekač. Pri 180 stopinjah pečemo od pol do tričetrt ure, odvisno od pečice. Ko je pečen, počakamo, da se nekoliko ohladi in posipamo z mletim sladkorjem, ali kako drugače okrasimo. Lahko pa ga prerežemo in premažemo s poljubno vrsto kreme.

Trlje na žaru

Marjuča Offizia pravi, da je najboljša pečena v pečici oziroma na žaru ali ocvrta, nikakor pa ne kuhana. Piše tudi, da če bradača pečemo na žaru, mu ne odstranimo lusk, le očistimo posolimo, premažemo z oljem in spečemo. Recept na neki hrvaški strani pa je predlagal čiščenje lusk in oljenje pred peko na žaru. John je luske odstranil, trlje naoljil in spekel na žaru.

Pri peki na gradelah moramo biti sicer zelo pazljivi, ker ima trlja tanko kožo in se lepi na rešetke. Sicer pa ima izjemno okusno meso, ki spominja malo na meso rakov.

trlje

oljčno olje

rožmarinova vejica

groba morska sol

Trlje očistimo, tudi lusk in jih naoljimo. Denemo jih na ne prevroč žar in jih pečemo 5 - 10 minut na vsaki strani (odvisno, kako velike so). Med peko jih mažemo z oljčnim oljem z rožmarinovo vejico. Pri obračanju in jemanju dol moramo biti izjemno previdni, da ribe ohranimo kolikor toliko cele.

Peresniki z melancani

Tele pašte žal nisem slikala, ker sem bila prepričana, da imam že dovolj receptov za testenine z melancani, pa sem le želela v enega izmed njih dodati nove hinte, ki sem jih ujela pri kuhanju te. Pa sem prelistala malo nazaj po blogu in ugotovila, da sem objavila le recept za siciljanske svedrčke, ki je nekoliko specifičen, ker tam omako spasiramo, da se ujame med zareze svedrov in pikantno pašto z melancani, kjer je v recepturi poleg melancan bistven pikantni feferon. Pa še takrat sem kuhala z izkušnjo, da je najboljši način, da se izognemo vpijanju maščobe v meso jajčevca takšen, da ga bodisi spečemo v olupku pečici ali omaki dodamo kasneje, ko so ostale sestavine že vpile maščobo. Danes pa sem jajčevce narezala na tanke rezine in jih spekla na peki papirju v pečici. Dobimo precej boljšo substanco za okusno pašto od tiste, kjer celega v olupku spečemo v pečici, pa še okus je boljši. Ni tako grenak in malce spominja na gobe.

Torej en hint za tole omako so v pečici predpečene tanke rezine melancana, drugi pa, da so dodane črne olive in sušeni paradižniki. Slednjega John, ki je z veseljem pospravil pašto in pomazal omako na koncu, ne ve. Ni namreč ljubitelj suhih paradižnikov, ne ve pa, da so lahko odlična začimba.

Slika torej ni prava, je še od ene izmed prejšnjih kuh - s pekorinom. Danes sem po vrhu dodala na kockice narezano mozzarelo.

(slika je simbolična:))

Za 4 osebe

400 – 500 g peresnikov (naši so bili polnozrnati)

1 jajčevec

oljčno olje

1 čebula

4 stroki česna

4 črne olive

2 sušena paradižnika

12 češnjevih paradižnikov

½ dl suhega belega vina

1 konzerva pelatov

2 lovorjeva lista

sveže mediteranske začimbe (bazilika, origano, timijan) pa še malce šetraja

sol, poper

malce ostre paprike v prahu (lahko tudi na drobno nasekljan delček čilija)

mozzarela

Melancan narežemo na tanke rezine in ga spečemo v pečici na peki papirju (10 – 15 minut na 180 stopinjah). Na hladno olje denemo nasekljano čebulo in jo steklasto prepražimo. Dodamo na kolobarčke narezan česen, izkoščičene in narezane olive ter na drobno narezan sušen paradižnik. Malo premešamo in dodamo predpečene melancane, ki smo jih dodatno narezali na manjše kose (cca. 1 cm x 1 cm, ali pa na trakove) in češnjeve paradižnike, narezane na četrtine. Še malo premešamo in dodamo konzervo s pelati – pelate narežemo na manjše kose. Dodamo začimbe, vse razen ostre paprike, ki jo bomo dodali tik pred koncem. Premešamo z vinom in pustimo, da se kuhlja kakšnih 20 minut. Na koncu torej dodamo še ostre paprike v prahu – po okusu. Najbolje za omako je toliko, da ne prevlada ostrina okusa, da jo le čutimo malce v ozadju. Lahko pa jo tudi izpustimo, če nismo za pikantno. Če se odločimo namesto mlete paprike dodati svež čili, da dodamo na začetku skupaj s česnom. V omako zamešamo al dente skuhane peresnike, premešamo in postrežemo. Po vrhu dodamo na kockice narezano mozzarelo.

Ta kombinacija je bila danes res izjemna. Zato sem (si) zapisala recept in (si) ga objavila (za kasnejšo rabo), pa čeprav brez originalne slike.

Javorjev sladoled z orehi

Legendarni Maple with wallnuts je sicer od Schollerja in za moj okus še vedno ostaja zmagovalec sladoledov tega okusa. Tale je jajčna varianta in zato ni optimalen. Smo ga pa pripravili doma in ima zato svoj čar.

2 dl mleka

2 dl sladke smetane

4 rumenjaki

3 žlice sladkorja v prahu

1 vaniljin sladkor

šcepec soli

½ dl javorjevega sirupa

pest orehov

½ dl javorjevega sirupa

Mleko s šcepcem soli segrejemo v bain marie, a ne do vretja. Vanj počasi vmešamo rumenjake stepene s sladkorji in kuhljamo ob stalnem mešanju, a ne do vretja, da se masa zgosti. Zmes ohladimo, vanjo dodamo stepene smetane in javorjev sirup. Maso dobro premešamo in jo počasi vlijemo v aparat za pripravo sladoleda. Orehe na kratko popečemo v pečici na peki papirju. Denemo jih v kozico skupaj s preostankom javorjevega sirupa in mešamo na majhnem ognju. Ohlajene orehe s sirupom (vse je še nekoliko tekoče in mokro), vmešamo v narejen sladoled. Najbolje ga je pojesti takoj, ko je narejen, če pa ga slučajno še kaj ostane, ga nadevamo v plastične posode in zamrznemo.

Krostata s figami

V tem blogu najdete že marsikatero vrsto krostate. Vse pripravljam na podoben način. Figovo sem naredila tokrat prvič in to s figami iz domačega drevesa. Letos so bile zaradi obilice padavin in tudi veliko sonca ob pravem času še posebej sladke in sočne.

Še to – slika ni idealna, tudi zaradi tega, ker se mi je krostata pri jemanju iz pečice nekoliko izmuznila, zato je zrnata jajčna notranjost prekrila zlatorjavo zapečeno površino. Se zgodi. Tudi v običajnih družinah.

½ zavitka listnatega testa

fige

2 dl sladke smetane

2 jajci

1 vaniljin sladkor

cimet

žlica trsnega sladkorja

žlica ruma

žlica kristalnega sladkorja

Listnato testo razvaljamo in obložimo pekač. Če pekač ni teflonski, ga bodisi namažemo z maslom, ali pa ga obložimo s peki papirjem. Testo večkrat prebodemo z vilicami. Nanj naložimo prepolovljene fige in vse skupaj zalijemo z nadevom, za katerega smo skupaj stepli smetano, jajca, vaniljin sladkor in žličko ali dve cimeta. Po polovicah fig z žličko naložimo še rum, zmešan s trsnim sladkorjem. Krostato pečemo 30 – 40 minut pri 180 stopinjah. Čas pečenja je odvisen od pečice. Deset minut pred koncem vse skupaj posujemo še z žlico kristalnega sladkorja.

Ena boljših krostat. Sicer pa so itak vse dobre.

Kruhki

Pri vseh objavah včasih niti ne vem več, katere recepte sem že zapisala v blog in katere ne. Pa v navdušenju naredim fotografijo še preden preverim v blogu, če je kaj podobnega že objavljenega. Ko je fotka že narejena, pa še objavim, da je ne zavržem kar tako.

Malo sem pogledala nazaj in se spomnila, da sem objavila že recepte za tople, česnove in pečene kruhke. V bistvu gre povsod za enak princip, kose belega ali koruznega kruha obložimo s tistim, kar imamo pri roki. Pri kruhkih torej ne gre za kakšno sofisticirano recepturo, bolj za idejo, kaj lahko naredimo, če doma nimamo ničesar posebnega, želeli pa bi si pripraviti okusen prigrizek. Najbolj se prileže zvečer na kakšnem balkonu s pogledom na kulturno krajino, ob svetlobi zahajajočega sonca in soju vrtne sveče, ob rahlem večernem vetrcu in prvem oglašanju čuka. In seveda ob kozarcu črnega vina.

Na sliki lahko najdete štiri vrste kruhkov.

Prvega z dimljenim sirom.

Drugega s slanim inčunom, sirom in paradižničkom.

Tretjega s paradižnikom in rožmarinom.

In četrtega z oljčnim oljem, stisnjenim česnom, naribanim parmezanom in celimi olivami.

Sicer pa imamo nešteto možnosti.

Moj priljubljen je tudi z zmešanimi nasekljanimi v olje vloženimi suhimi paradižniki in kaprami.

Odličen je tudi z nasekljanimi črnimi olivami in oljčnim oljem.

Izjemen je tudi nasekljan paradižnik z baziliko in oljčnim oljem.

Zadnjič sem bila navdušena tudi nad drobno nasekljano papriko, naribanim parmezanom in oljčnim oljem.

Skratka možnosti je veliko, le domišljijo je treba imeti in v mislih prej na brbončicah sestaviti okuse.

Breskve na grškem jogurtu

Nekaj dni po tem, ko sem pripravila grške smokvice, sem ob nekem vročem dnevu dobila idejo še za breskve, pripravljene na enak način.

500 g grškega jogurta

2 žlici medu

2 breskvi

nekaj svežih lističev melise

1 žlica trsnega sladkorja

1 žlica ruma

Grški jogurt zmešamo z medom in ga nalijemo v kozarčke. Breskve narežemo na krhlje in jih nadevamo na kremo. Prelijemo jih z rumom, v katerega smo vmešali trsni sladkor. Po vrhu zataknemo še lističe sveže melise.

Grške smokvice

Idejo sem dobila iz bazilikine knjige receptov, ki jo je mlajša hči prinesla v Istro z namenom, da bi spekli kakšno pito. Zaradi vročine in dejstva, da je krhko testo malo težje za želodec, smo testo opustili in pripravili samo tisto, kar je opisano kot nadev na piti. Dobili smo lahko svežo sladico, primerno za vroče dni. Namesto melase, ki je v originalnem receptu, sem zmešala malo ruma in trsnega sladkorja.

500 g grškega jogurta

2 žlici medu

5 fig

nekaj svežih lističev melise

1 žlica trsnega sladkorja

1 žlica ruma

Grški jogort zmešamo z medom in ga nalijemo v kozarčke. Fige narežemo na krhlje in jih nadevamo na jogurt. Prelijemo jih z rumom, v katerega smo vmešali trsni sladkor. Po vrhu zataknemo še lističe sveže melise.

Lignjev golaž

Golaž s kalamari. Čeprav sem lignjev golaž pripravljala prvič, odkar recepte zapisujem v tale blog, sem ga v vnemi, da ga čim prej poskusimo, pozabila fotografirati še dokler je bil sveže pripravljen in še nedotaknjen. Šele, ko smo ga pospravili, sem se spomnila, da rabim fotko za blog. John mi je sicer že večkrat predlagal, da bi bila najboljša slika za blog tista, ko so v kozicah in na krožnikih le še ostanki, ki dokazujejo, kako smo pomlatili kosilo ali večerjo. Pa me je rešila mlajša hči, ki je zase slikala golaž, ko je bil še na štedilniku.

Za 4 osebe

1 kg lignjev

oljčno olje

1 čebula

4 stroki česna

pol šopka peteršilja

4 veliki rdeči paradižniki ali 1 konzerva pelatov

2 dl malvazije

sol, poper, 2 lovorova lista

Lignje očistimo – odstranimo kost, drobovje in oči ter jih narežemo na kolobarčke. Na oljčnem olju steklasto prepražimo nasekljano čebulo. Dodamo še narezan česen in lignje. Nato še nasekljan peteršilj. Dodamo še na kockice narezane olupljene paradižnike in lovorjev list. Premešamo in dodamo še belega vina. Ko zavre, kuhamo kakšne pol ure. Postrežemo s polento.

Če želimo pikantnejši golaž na začetku skupaj s čebulo pražimo še malo čilija ali pa na koncu dodamo ostre paprike v prahu.

Guernica (medblog)

Tole pa je ostalo od Eržebetinega štrudlja. Motiv je očaral D.A.. 

Moja fotografija je bolj preprosta od fotografove, ki je naredil rahel glissando po motivu.

Borovničev štrudl od Eržebet

Eržebet je spet spekla svoj legendarni borovničev štrudl. Tokrat sem jo prosila za recept. Objavljam kar takšnega, kot sem ga dobila. Bila pa sem presenečena, da je bila v štrudlju skuta. Čutilo se je, kot bi bile samo borovnice.

zavitek listnatega testa

maslo

drobtine

2 kozarca (za vlaganje) borovnic

1 jajce

¼ kg domače polnomastne skute

cimet

Za štrudelj sem uporabila hoferjevo testo za zavitke (ne light, ker ni tako dober). Je že razvaljan in zavit v rolico. Zelo priročno.
Za 2 štrudla gre takole:
1. Na maslu sem zlatorjavo popražila bele drobtine in jih potresla po srednjem delu razprtega testa.
2. Čez sem potresla cca. 2 kozarca (za vlaganje) svežih borovnic.
3. V skledi sem stepla 1 jajce s sladkorjem (po okusu) in nato dodala 1/4 kg domače polnomastne skute in vse skupaj nadevala po borovnicah.
4. Po vrhu sem potresla kar veliko precej močnega cimeta, ker ga imamo radi.
5. Zviješ in zapogneš robove na konceh ter položiš v pekač, obložen s peki papirjem.
6. V skledici sem raztopila maslo in z njim premazala oba štrudla in testo prepikala z vilicami, da ne poči med peko. Kar velikokrat, ne more biti preveč.
7. Daš v ogreto pečico in pečeš cca. 45 minut na 180-200 stopinj celzija, da se zlatorjavo zapeče.
8. Ko se ohladi, ga potreseš s sladkorjem v prahu, ker je tak najlepši :)
Naj vam tekne.