Segedin

 

Segedin me spominja na mladost. Mama ga je včasih skuhala in vsake toliko si ga zaželim. Kot kakšne druge jedi, ki smo jih doma večkrat jedli. Krompirjev golaž, rižoto za grahom, lečo, polpete iz govejega mesa in grahovo omako, polnjene paprike, špinača in pire krompir …

Pripravila sem ga po svoje, prej sem si ogledala Ivačičevo različico, prav ta vikend, kosem ga kuhala, pa je bi v Odprti kuhinji recept, ki prihaja iz madžarskih logov. Ena izmed razlik je v tem, da Ivačič praži meso na olju, v madžarskem receptu pa meso denejo v vodo. Ivačič priporoča rebrca in flam, OK pa pleče ali stegno). Jaz sem kupila pleče krškopoljskega prašiča, za katerega verjamem, da je meso nekoliko boljše kvalitete. Ivačič zgosti Segedin s podmetom.

Zanimiva je tudi etimologija imena tega golaža. V OK pravijo, da na Madžarskem te jedi ne poznajo po imenom Segedin in tudi ne izvira iz mesta Szeged, kot to misli večina nas. Poimenovana naj bi bila po madžarskem pisatelju Jozsefu Szekelyu, ki je nekoč prišel v gostilno na kosilo. Ker je bil pozen, so ostali samo ostanki jedi in kuhar je zamešal svinjski golaž in zelje. Ta jed se imenuje székelykáposzta . Od tod najbrž izvira tudi Ivačičevo poimenovanje – Sekejski golaž.

1 kg kislega zelja

oljčno olje

700 g svinjskega mesa

2 – 3 čebule

nekaj strokov česna

½ čajne žličke kumine

1 žlica paradižnikove mezge

2 žlici mlete sladke paprike

sol, poper

nekaj žlic kisle smetane

Na olju prepražimo nasekljano čebulo, dodamo na kocke narezano meso in pražimo. Dodamo še nasekljan česen, kumino, papriko in paradižnikovo mezgo. Solimo in popramo (solimo ne preveč, ker je zelje slano že samo po sebi). Premešamo in zalijemo z vodo in kuhamo pol ure. Zelje oplaknemo in ga dodamo v golaž ter kuhamo še pol ure. Na koncu vmešamo še kislo smetano.

Meni je najboljši s kuhanim krompirjem.