Njoki z gobami

Njoke skoraj vedno pripravljamo doma. Domači so bolj okusni, pa tudi nekako bolj čvrsto strukturo imajo. Na zalogi sem imela še mešanico v Sloveniji nabranih gob. Iz moje roke nabranih si ne bi upala uporabiti, ker pa sem jih dobila od gobarja, ki sodi med dva naj gobarja v Slovenji, sem se z veseljem predala kombinaciji okusov. In prav takšna omaka iz miksa gob je najbolj okusna. Če nimate te sreče, da bi imeli dvornega gobarja, pa seveda lahko uporabite katere koli užitne gobe.

domači njoki

oljčno olje

1 čebula

3 stroki česna

gobe

majaron, lovorjev list, malo rožmarina

sol, poper

peteršilj

Na hladno oljčno olje denemo nasekljano čebulo in jo pražimo, da postekleni. Takrat dodamo še na kolobarčke narezan česen. Dodamo očiščene in narezane gobe in začimbe. Posolimo in popopramo. Najprej pražimo, da gobe postanejo voljne, potem ponev pokrijemo s pokrovko in še nekaj časa dušimo. Na koncu dodamo še sesekljan peteršilj. Na koncu lahko dodamo še malce sladke smetane. Postrežemo z domačimi njoki. Parmezan si naribamo po okusu. Eni ga marajo, drugi ne.

Sem pravkar opazila, da sem recept za njoke z gobami že enkrat zapisala. Nič hudega. Primerjava je vsekakor zanimiva, ker vsakič naredim malo drugače.

Pohane bučke

V poletnih dneh v času najhujše vročine nam meso vedno ne tekne. Kakšna ribica že, meso pa velikokrat pretežko obloži naše želodce. Čeprav pohane, so bučke še vedno lahka hrana. Ocvremo jih na teflonski ponvi z malo olivnega olja.

srednje velika bučka

sol

moka

razžvrkljano jajce

drobtine

olivno olje

Bučko razrežemo na centimetrske kolobarčke. Posolimo jih, povaljamo najprej v moki, potem v razžvrkljanem jajcu in nato v drobinah. Ocvremo jih v olivnem olje.

Pizza fantazija

Navdih za tole pizzo sem dobila v Pizzeriji Grimani. Mojemu yernotu je bila tako všeč, da mu je, kljub obilni večerji, služila kot motivacija, da se kasno zvečer odpravi še na dodaten obrok.

doma pripravljeno testo za pizzo

olivno olje

paradižnikova omaka

sol

origano, timijan, bazilika

suha salama

paprika

lahko kakšen obroček čebule

češnjev paradižnik

nariban sir

kisla smetana

Testo za pizzo seveda pripravimo doma. Lahko ga pripravimo več in ga po porcijah zamrznemo. Prav lepo počaka na priložnost, ko si doma zaželimo pizze. Testo razvaljamo in položimo na pomaščen pekač, še najbolje pa je, če namesto olja uporabimo pergamentni papir. Testo na rahlo premažemo z olivnim oljem in na tanko s paradižnikovo omako. Posolimo. Raje manj, samo s kakšnim ščepcem, da pizza ne bo preslana. Posujemo z začimbami in obložimo s kolobarčki suhe salame, trakovi paprike, obročki čebule ter z napol prerezanim češnjevim paradižnikom. Po oblogi naribamo sir in po vrhu z žličko naložimo kislo smetano. Pizzo pečemo pri visoki temperaturi (230 stopinj) 5 do 10 minut. Odvisno od pečice. Raje malo pokukajmo vanjo vsake toliko in preverjajmo, če se je rob že primerno zapekel. 

Pita z ringlojem

Ker je čas ringlojev in ker vseh pač ne moremo skuhati v marmelado ali kako drugače shraniti, jih nekaj lahko naredimo v štrudlju, nekaj pa v piti. Da ne bo vedno isto.

Meni je najboljša drugi, tretji in četrti dan (če zdrži toliko časa).

350g bele moke

ščepec soli

150 g sladkorja

250 g margarine

1 rumenjak

1 vaniljin sladkor

¾ kg ringlojev

6 žlic sladkorja

cimet po okusu

(sneg iz 3 beljakov in nekaj sladkorja v prahu)

Iz moke, margarine, sladkorja, rumenjaka in soli zgnetemo krhko testo. Ringloje izkoščičimo in jih  zmešamo s sladkorjem in cimetom. Večji del testa razvaljamo in z njim obložimo okrogel pekač. Na testo nadevamo sadno maso. Iz ostanka testa naredimo trakove, ki jih v obliki mreže položimo na sadje. Pito pečemo tri četrt ure na 200 stopinjah. (Pri drugi različici vse testo uporabimo za oblogo modela. Po 30 minutah peke na pito nadevamo sneg in pečemo še 15 minut.)

Taralli

Recept za tele slane kekse je je mlajša hčera našla v Odprti kuhinji. Kadar pogrešamo slano, se običajno loti rogljičkov s feto, tokrat pa je poskusila nekaj novega. Taralli so keksi za prigrizek in izvirajo iz južnega dela itaijanskega polotoka. Obstajata slana in sladka različica, danes smo se lotili prve. Recept v Odprti kuhinji je rezultiral v nekoliko preslane prigrizke, zato sem količino soli nekoliko zmanjšala (iz 5 na 2 g). Uporabili smo rožmarin, sicer pa jih lahko začinimo s katerokoli začimbo, lahko pa tudi s sezamovimi semeni.

250 g moke

2 g soli

100 ml belega vina

75 ml oljčnega olja

nasekljan rožmarin

V skledo denemo moko, jo solimo in premešamo. Prilijemo vino in olje ter dodamo rožmarin. Vse dobro pregnetemo tako, da dobimo gladko in mehko testo. Testo pokrijemo in ga pustimo počivati pol ure. Iz testa oblikujemo svaljke, ki jih na koncu staknemo skupaj. Pečico vklopimo na 200 stopinj, pult pogrnemo s prtičem, na pekač položimo peki papir, na štedilniku pa zavremo rahlo osoljeno vodo. V krop polagamo testene obročke, ko priplavajo na vrh, jih poberemo iz vode in zlagamo na prtiček, da popivna vodo. Preložimo jih na pekač in pečemo 20 – 25 minut. Po približno 10 minutah temperaturo znižamo na 160 stopinj.