Jabolčni kolač

Iskala sem recept za jabolčni kolač, a ker ni naključij sem v prilogi nekega časopisa, ki ga sicer ne kupujem, po naključju našla recept za jabolčni kolač. Slika je bila omamna, rahlo dvignjen bisvit z jabolki. Morda je bila moja napaka, da sem iz beljakov naredila sneg in nisem vmešala celih jajc, kot je bilo predvideno v receptu. Poleg tega sem uporabila model za torte in s tem omogočila, da so se sokovi – predvsem iz jabolk in maslo cedili po pečici. Rezultat je bil precej bolj plitev jabolčni kolač in ne tako mehak, kot je na sliki. Johnu je bil sicer všeč, meni maj. Pravzaprav je bil dober, le moja pričakovanja so bila glede na objavljeno sliko v omenjenem mediju precej višja. Morda je bilo tudi malo premalo testa za pekač, ki so ga predpisali. Tudi to je nenavadno in govori v prid temu, da slika nima neposredne povezave z omenjenim receptom. Predlagajo namreč model za torto, na sliki pa so kvadrasti koščki.

Opišem vam recept, kot je bil zapisan v originalu.

Jaz sem dodala rezine, nisem pa po vrhu posipala z mandlji.

Za pekač premera 24 cm:

120 g moke

žlička pecilnega praška

ščep soli

120 g masla sobne temperature

100 g sladkorja

2 jajci

vaniljev sladkor

2-3 jabolka

žlica sladkorja in mandljevi lističi za posip

Olupljena jabolka zrežemo na kockice ali lističe. Maslo, sladkor in vaniljev sladkor penasto umešamo, eno po eno dodamo jajci in vsakič dobro premešamo. Na zmes presejemo moko, sol in pecilni prašek ter zmešamo na roko. Ko se sestavine povežejo, dodamo jabolka in še enkrat nežno premešamo. Pekač premažemo z maslom in ga obložimo s papirjem za peko. Testo denemo v pripravljen pekač, ga po vrhu pogladimo in posipamo z žlico sladkorja ter mandljevimi lističi. Pečemo približno 40 minut na 180 stopinjah. Preverimo z zobotrebcem, če je kolač pečen. Pečen kolač lahko posujemo s sladkorjem v prahu.

Postrežemo lahko s kepico vaniljevega sladoleda ali žlico sladke smetane.

Špageti poper in sir

Idejo za to preprosto jed sem dobila, ko jo je Jaimie pripravljal v svojih popotovanjih po Italiji z enim od požrešnih Italijanov Gennarom Contaldom. Preprosta kuhinja mi je precej bliže, kot haute cuisine, je polna okusov in ima dušo. Z visoko kuhinjo ni nič narobe, le da mora biti res na visoki ravni, torej res vrhunska. Ne vem več iz katere italijanske regije izvira ta recept, mislim pa da nekje bolj iz juga škornja, kjer so jedi v cucini poveri res preproste, narejene iz surovin, ki so jih imeli na razpolago.

Uporabila sem mešan sveže strt poper, ki sem mu dodala še bengalskega. Slednjega mi je prijateljica, ki je tokrat ne bom imenovala, prinesla iz koseške tržnice, tja je šla ponj po napotilu tretjega prijatelja, ki prisega na afrodizialne učinke te začimbe. Bojda ji ga je enkrat celo podtaknil v ponujeno jed. A je učinek izostal.

špageti

oljčno olje

poper

pecorino ali parmezan

Kuhane in odcejene špagete pokapljamo z oljčnim oljem, posujemo s sveže mletim poprom (najbolje, da ga zdrobimo v možnarju) in naribanim sirom. Vse skupaj premešamo in postrežemo. S kozarčkom vina. Tokrat ne bi predpisala barve, ker gre zraven vse.

Pečjakovi rogljički

Za zajtrk običajno jem doma spečen kruh z maslom in marmelado. Občasno si privoščim tudi kakšen rogljiček, najraje polnozrnatega. Rogljički pa so najboljši sveži ali vsaj tako pripravljeni, da dajo občutek svežine. Za slednje je treba še sveže zamrzniti in jih odtaliti najprej z mikrovalovi, potem še s pečico. Enako počnem s kruhom, tistim kupljenim in doma spečenim. Nimam rada namreč kruha z vonjem, brez občutka svežine.

V času, ko ostajamo doma nam lahko prinesejo nekaj raznolikosti v naš vsakdan. Običajno spečem poln pekač rogljičkov in preostanek od tistih, ki jih ne pojemo takoj, še sveže pečene zamrznem. Tistega dne, ko si jih spet zaželimo, jih denem na kratko v mikrovalovko in potem še za 2 minuti pod gril.

Pečjakovi rogljički

Rogljičke razprostremo po peki papirju in jih še zamrznjene denemo še v hladno pečico, ki smo jo nastavili na 180 stopinj. Opazujemo jih res pozorno, kajti ne smemo zamuditi trenutka, ko postanejo zlato rumeni, takrat preko njih pogrnemo alu folijo in jih pečemo do konca. Težko vam tu zapišem kakšne minute pečenja, vse je odvisno od pečice, pa tudi od vašega okusa za rogljičke. Jaz imam raje še blede in puhaste, nekateri si želijo bolj rjavo zapečenih.

Regrat z domačega vrta

V tem blogu sem že enkrat predstavila regratovo solato, takrat z jajcem in slanino. Tokrat sem ga skupaj s trobenticami nabrala na domačem vrtu v začetku obdobja, ko smo ostali doma in nisem odšla prav pogosto v trgovino. Poleg me regrat v trgovini nikoli ne vleče, ker se ne ve, kje je bil nabran

regrat.

cvetovi trobentic (če jih imamo)

2 krompirja

česen

ocvirki

sol

bučno olje

kis

Na očiščen in opran regrat narežemo še vroč kuhan krompir (tokrat sem ga kuhala v oblicah, v prejšnjem receptu pa v lupini, obe varianti sta mogoči). Dodamo na drobno nasekljan česen, posolimo, po krompirju in solati polijemo bučno olje in dodamo kis po okusu. Kis lahko prej zmešamo z nekaj škrobne vode, v kateri se je kuhal krompir (če smo ga pripravljali v oblicah). Premešamo, zabelimo s prepražimo ocvirki in okrasimo s trobenticami.

Špageti s kozicami

Jedi si je zaželel John, ko je nekega dne slišal od svoje mame, kako slastna je bila. Omaka mora biti preprosta, brez posebnih začimb, da lahko okusimo prefinjen okus morskih rakcev.

Če uporabimo zamrznjene kozice, jih prej odtalimo v vodi in dobro popivnamo s papirnimi kuhinjskimi brisačami. Zamrznjene še z nekaj ledu nam namreč preprečijo praženje, ki pa je na začetku nujno potrebno, da ima jed pravi okus in vonj.

špageti

kozice – sveže ali zamrznjene

oljčno olje

česen

suhi paradižnik (zelo malo, samo za začimbo)

peteršilj

malo belega vina.

Na hladno oljčno olje denemo na kolobarčke narezan česen in ga pražimo samo malo, toliko da zadiši, a da se ne prežge. Dodamo osušene kozice, premešamo, potem še na drobno sesekljan sušen paradižnik in peteršilj. Malce pražimo in dodamo malo belega vina. Pokuhamo za nekaj minut, toliko da skoraj vse vino povre in dodamo špagete, ki smo jih kuhali kakšno minuto manj in se do konca skuhajo skupaj z omako in vsrkajo njen omamen okus. Na koncu vmešamo še malce svežega peteršilja.

Zraven pa kozarček malvazije.