Pistacijev kolač

V Baziliko bistro grem večkrat na kosilo – na vegansko juhico s kislim kruhom in domač biskvitni kolač, s čimerkoli že. Kolači so ravno pravšnje mehkobe, strukture, sočnosti. Odlični skratka. Recept za njihov pistacijev kolač sem poiskala v knjigi z bazilikinimi recepti Vsi za mizo.

V tem obdobju je v trgovini, lažje kot v devetdesetih, najti tudi nesoljene pistacije. Spominjam se, kako sem v tistih časih zavidala Nigelli, ki je v londonski trgovini našla vse potrebne sestavine, tudi nesoljene oluščene pistacije. Pri nas takrat tega še ni bilo.

240 g masla na sobni temperaturi

180 g sladkorja

1,5 žlice cointreauja (jaz sem ga izpustila)

1,5 žličke vanilijeve esenca

3 jajca

4 žlice čvrstega jogurta

1 pomaranča

100 g oluščenih neslanih pistacij

300 g moke

1 žlička pecilnega praška

Ščepec soli

½ žličke sode bikarbone

Zmiksamo (zmeljemo) pistacije, krhlje olupljene pomaranče in jogurt.

Moko zmešamo s soljo, sodo in pecilnim praškom.

Maslo penasto stepemo s sladkorjem, dodamo vaniljo in contreau in potem postopoma še jajca. Dobro premešamo. V masleno jajčno zmes izmenično dodajamo pistacijevo maso in moko s preostalimi sestavinami. Temeljito premešamo in damo v podolgovat pekač, obložen s peki papirjem.

Pečemo okoli 40 minut na 175 stopinjah. S palčko preverimo, ali je pekač pečen.

Po približno 10 minutah kolač zvrnemo iz pekača in ga ohladimo na rešetki.

Sardele iz pečice

V tem blogu smo sardele pripravljali že na gradeli, tokrat pa sem jih pripravila v pečici. Priprava žara je namreč dolgotrajnejša in za dve osebi se ne splača izpeljati zamudne procedure. V ponvi pripravljene sardele bi bile za moj okus premastne, zato sem jih poskusila pripraviti v pečici. Ponudili smo jih s krompirjevo ter krompirjevo-kumarično solato.

Za 2 osebi

20 sardel

oljčno olje

groba morska sol (po okusu)

Sardele očistimo in jih popivnamo s papirnato brisačko. Pečico segrejemo na 200 stopinj. Na pladenj denemo peki papir, nanj pa položimo sardele. Na obeh straneh jih s čopičem premažemo z oljčnim oljem in jih denemo v ogreto pečico. Pečemo jih 10 minut, nato prižgemo gornji žar in jih pečemo še 5 minut.. Sardele so sicer že v osnovi malo slane, a po okusu jih lahko še posolimo s ščepcem grobe morske soli.

Se je obneslo, sardele so bile skoraj tako odlične kot tiste z žara. Zraven si natočimo kozarček ohlajene malvazije. 

Arancini di riso

To niso arancini d'arancia ali scorza d'arancia candita, ampak arancini di riso, kot jih poznajo na Siciliji. Prvič smo jih okusili prav tam, v Sirakuzi, kjer jih prodajajo kot ulično hrano v lokalih brez miz, največ s pultom, kjer jih lahko stoje pojemo mimogrede. Tam so bolj hruškaste oblike s trebuščkom spodaj in večinoma polnjene z bolonjez omako.

Tokrat smo imeli privilegij, da smo jih jedli doma, pripravil jih je zet, ki je odličen kuhar. Ostalo nam je nekaj riža od zelenjavne rižote, imeli smo nekaj mozzarele in sestavine za pohanje.

kuhan riž

mozzarella

moka, jajce, drobtine

olje

Iz kuhanega riža oblikujemo kroglice, v katere smo deli košček mozzarele. Kroglice povaljamo najprej v moki, potem v stepenem jajcu in na koncu v drobtinah. Ocvremo jih v vročem olju, bolje sončničnem, ker doseže višjo temperaturo. Lahko pa tudi v kakšnem bolj navadnem oljčnem, če imamo samo tega pri roki. Pečene položimo na kuhinjske brisačke, da vpijejo odvečno maščobo. Odlično!

Granita iz lubenice

Granito sem prvič okusila na Siciliji. Prijatelja sta naju na jutranjem nedeljskem sprehodu po Siracusi peljala na granito in brioš, takšen je običaj, sta dejala. Ne spomnim se, kakšnega okusa je bila, spomnim pa se, da je bila ledena granulirana pijača med sladoledom, ledom in neke vrste smutijem. Novakovi so pripravili kavno granito. Jaz sem se tokrat lotila sadne iz lubenice, ki že sama po sebi vsebuje veliko vode.

lubenica

sok limone

malo sladkorja

Lubenico narežemo na kocke, peške seveda odstranimo. Kocke lubenic denemo v plastično posodo in jih zamrznemo. Zamrznjene posladkamo in jim dodamo sok limone. Vse skupaj zmiksamo s paličnim mešalnikom. (če so kocke še pretrde za miksanje še malo počakamo).

Izjemna osvežitev.

Londonske rezine

Že dolgo sem se spogledovala s to sladico, je nekaj med pito, rezinami in piškoti. Zelo dobrega okusa, ki ga zaokrožijo sladka kislost marelične marmelade in orehi. Tokrat sem morala porabiti jajca in orehe, ki so bili pred iztekom roka trajanja in se je zato ponudila idealna priložnost, da se končno lotim londonskih rezin. Med recepti, ki so na razpolago na spletu, sem se odločila za tistega v Odprti kuhinji.

Testo

5 rumenjakov

3 žlice sladkorja

1 vaniljin sladkor

125 g zmehčanega masla

lupinica ene limone

200 g moke

½ zavitka pecilnega praška

4 zvrhane žlice marelične marmelade

Beljakov pokrov

5 beljakov

1 vaniljin sladkor

3 žlice sladkorja

200 g mletih orehov

Rumenjake in sladkorje penasto stepemo. Dodamo še maslo in naribano limonino lupinico in stepamo naprej, da dobimo gladko maso. Vmešamo še moko, presejano s pecilnim praškom. Mešamo z mešalnikom dokler gre, potem še s spatulo. Testo na tanko razporedimo po pekaču, prekritim s peki papirjem, na koncu najbolje z rokami (cca. 30x20 cm). Pekač denemo v pečico, ogreto na 180 stopinj in pečemo 10 minut. Medtem stepemo trd sneg iz beljakov, vtepemo še sladkorje in na koncu vmešamo še orehe. Po desetih minutah vzamemo pekač iz pečice, testo naluknjamo z vilicami, da premažemo z marmelado in beljakovo peno. Temperaturo pečice znižamo na 160 stopinj in pecivo pečemo še 30 minut. Ohlajenemu pecivu odrežemo robove in ga narežemo na rezine.