Sardele na gradeli

In zdaj še jed, zaradi katere sta se krompirjeva in kumarična solata znašli pred njo na blogu. Za to, da bomo imeli za kosilo na krožniku sardele, smo se odločili kakšni dve uri pred tem, ko smo kot zapozneli obiskovalci, tik pred zapiranjem, pridrveli v vodnjansko ribarnico, po tem, ko smo v lokalni vinariji nabavili odprto malvazijo in merlot cabernet. Ker smo bili pozni, so imeli le še gojene brancine na ledu, eno skušo ter celo kašeto svežih sardelic. Ni kaj, odločitev je padla. Danes bodo sardele. To ribo sicer težko najdeš še v kakšni gostilni, vsi strežejo bolj sofisticirano belo ribo, pa čeprav je gojena. Zato vsake toliko ni boljšega od naravne in divje sardele na gradeli.

Za 4 osebe

1 kg sardelic

malo grobe soli za po vrhu

Sardele očistimo drobovja in speremo pod vodo. Takšne naj čakajo žar, ki bo prave temperature, ko lahko nad gradelo držimo dlan pet sekund, ne da bi vročina zanjo postala neznosna (ta nasvet je John videl na discoveryu, ko je avanturist v divjini pekel kače in obneslo se je). Sardele zložimo na gradelo in jih pečemo pet minut na eni in pet na drugi strani. Zložene na pladnju še rahlo in redko posolimo z grobo soljo. Zraven je obvezen svež primorski kruh, če pa sardelice niso samo marenda, pa zraven ponudimo še krompirjevo in kumarično solato. In seveda kozarček lokalne malvazije.