Postrv v foliji

Res odlična zadeva. Pravzaprav mi je tako pripravljena postrv najboljša. V ponvi pečena je za moj okus malo premastna, na lešo je tudi dobra, a imam vedno občutek, da vsi okusi pobegnejo v vodo. Takole zavita v foliji, pa zadrži vse v sebi. Mehka, okusna in lahka. Le različico na žaru, tisto Novakovo s češnjevim lesom, moramo še enkrat poskusiti. Bere in vidi se slastno.

postrvi

sol, poper

alufolija

Postrv očistimo in operemo. Popoprano in osoljeno denemo na z olivnim oljem namazano aluminijasto folijo. Zavijemo jo in prepognemo, tako da tekočina ne izteka. Pečemo v naprej ogreti pečici na 180 stopinjah 25 minut. Postrežemo z drobnjakovim ali peteršiljevim krompirjem in kozarčkom belega vina. 

Drobnjakov krompir

Je odlična priloga k postrvi, posebej če je kuhana ali pečena v foliji, brez priokusov pečenega olja. Zato se zraven poda nežen okus stopljenega masla in posebno pikanten drobnjaka. Podobno kombinacijo, le da s peteršiljem in samo v omaki, sem nekoč okusila, mislim da Pri brinovcu v Podgorici. Od tam namreč zame izvira spomin na ta praokus kombinacije postrvjega mesa in stopljenega masla z zelmi.

krompir

maslo

drobnjak

Krompir olupimo, ga narežemo na kose in skuhamo v osoljeni vodi. Precejenega zmešamo s kosom masla in sveže narezanim drobnjakom.

Pandišpanja

V hladilniku se je ne vem kako pojavilo precej jajc, pa je bilo treba nekaj narediti iz njih. Najprej sem se po prebrani Pesmi lune in morja hotela lotiti Bretanskega kolača, pa sem ugotovila, da se tam rabijo samo rumenjaki in precej masla, ki pa ga nisem imela pri roki. Tako sem se spomnila, da je v Pucerjevi Istrski kuhinji recept za Pandišpanjo. Tam tudi piše, da ime te sladice, predhodnice torte, izvira iz »pan de spagna«, to je španski kruh. Recept se je iz hrvaške Istre v slovensko razširil po drugi svetovni vojni. Sicer pa naj bi tja prišel v Napoleonovih časih. Od začetka so spekli pandišpanjo in ga potresli z mletim sladkorjem. Pozneje pa so ga prerezali in vmes namazali kremo, da je tako dobil obliko torte. V Istrski kuhinji sta dva recepta za to biskvitno sladico, jaz sem jo pripravila po prvem. Pri drugem je 12 jajc, manj moke in sladkorja, masla ni, dodana pa je naribana limonina lupina.

¼ kg bele moke

¼ kg sladkorja (jaz sem ga dala manj)

2 vaniljina sladkorja

ščepec soli

8 jajc

30 g masla

Maslo, sladkor in vaniljev sladkor penasto umešamo in dodamo rumenjake, ščepec soli ter vse dobro zmešamo ob postopnem dodajanju moke. V maso vmešamo še sneg in beljakov, da dobimo primerno gosto testo, ki ga zlijemo na pomaščen in pomokan pekač. Pri 180 stopinjah pečemo od pol do tričetrt ure, odvisno od pečice. Ko je pečen, počakamo, da se nekoliko ohladi in posipamo z mletim sladkorjem, ali kako drugače okrasimo. Lahko pa ga prerežemo in premažemo s poljubno vrsto kreme.

Trlje na žaru

Marjuča Offizia pravi, da je najboljša pečena v pečici oziroma na žaru ali ocvrta, nikakor pa ne kuhana. Piše tudi, da če bradača pečemo na žaru, mu ne odstranimo lusk, le očistimo posolimo, premažemo z oljem in spečemo. Recept na neki hrvaški strani pa je predlagal čiščenje lusk in oljenje pred peko na žaru. John je luske odstranil, trlje naoljil in spekel na žaru.

Pri peki na gradelah moramo biti sicer zelo pazljivi, ker ima trlja tanko kožo in se lepi na rešetke. Sicer pa ima izjemno okusno meso, ki spominja malo na meso rakov.

trlje

oljčno olje

rožmarinova vejica

groba morska sol

Trlje očistimo, tudi lusk in jih naoljimo. Denemo jih na ne prevroč žar in jih pečemo 5 - 10 minut na vsaki strani (odvisno, kako velike so). Med peko jih mažemo z oljčnim oljem z rožmarinovo vejico. Pri obračanju in jemanju dol moramo biti izjemno previdni, da ribe ohranimo kolikor toliko cele.

Peresniki z melancani

Tele pašte žal nisem slikala, ker sem bila prepričana, da imam že dovolj receptov za testenine z melancani, pa sem le želela v enega izmed njih dodati nove hinte, ki sem jih ujela pri kuhanju te. Pa sem prelistala malo nazaj po blogu in ugotovila, da sem objavila le recept za siciljanske svedrčke, ki je nekoliko specifičen, ker tam omako spasiramo, da se ujame med zareze svedrov in pikantno pašto z melancani, kjer je v recepturi poleg melancan bistven pikantni feferon. Pa še takrat sem kuhala z izkušnjo, da je najboljši način, da se izognemo vpijanju maščobe v meso jajčevca takšen, da ga bodisi spečemo v olupku pečici ali omaki dodamo kasneje, ko so ostale sestavine že vpile maščobo. Danes pa sem jajčevce narezala na tanke rezine in jih spekla na peki papirju v pečici. Dobimo precej boljšo substanco za okusno pašto od tiste, kjer celega v olupku spečemo v pečici, pa še okus je boljši. Ni tako grenak in malce spominja na gobe.

Torej en hint za tole omako so v pečici predpečene tanke rezine melancana, drugi pa, da so dodane črne olive in sušeni paradižniki. Slednjega John, ki je z veseljem pospravil pašto in pomazal omako na koncu, ne ve. Ni namreč ljubitelj suhih paradižnikov, ne ve pa, da so lahko odlična začimba.

Slika torej ni prava, je še od ene izmed prejšnjih kuh - s pekorinom. Danes sem po vrhu dodala na kockice narezano mozzarelo.

(slika je simbolična:))

Za 4 osebe

400 – 500 g peresnikov (naši so bili polnozrnati)

1 jajčevec

oljčno olje

1 čebula

4 stroki česna

4 črne olive

2 sušena paradižnika

12 češnjevih paradižnikov

½ dl suhega belega vina

1 konzerva pelatov

2 lovorjeva lista

sveže mediteranske začimbe (bazilika, origano, timijan) pa še malce šetraja

sol, poper

malce ostre paprike v prahu (lahko tudi na drobno nasekljan delček čilija)

mozzarela

Melancan narežemo na tanke rezine in ga spečemo v pečici na peki papirju (10 – 15 minut na 180 stopinjah). Na hladno olje denemo nasekljano čebulo in jo steklasto prepražimo. Dodamo na kolobarčke narezan česen, izkoščičene in narezane olive ter na drobno narezan sušen paradižnik. Malo premešamo in dodamo predpečene melancane, ki smo jih dodatno narezali na manjše kose (cca. 1 cm x 1 cm, ali pa na trakove) in češnjeve paradižnike, narezane na četrtine. Še malo premešamo in dodamo konzervo s pelati – pelate narežemo na manjše kose. Dodamo začimbe, vse razen ostre paprike, ki jo bomo dodali tik pred koncem. Premešamo z vinom in pustimo, da se kuhlja kakšnih 20 minut. Na koncu torej dodamo še ostre paprike v prahu – po okusu. Najbolje za omako je toliko, da ne prevlada ostrina okusa, da jo le čutimo malce v ozadju. Lahko pa jo tudi izpustimo, če nismo za pikantno. Če se odločimo namesto mlete paprike dodati svež čili, da dodamo na začetku skupaj s česnom. V omako zamešamo al dente skuhane peresnike, premešamo in postrežemo. Po vrhu dodamo na kockice narezano mozzarelo.

Ta kombinacija je bila danes res izjemna. Zato sem (si) zapisala recept in (si) ga objavila (za kasnejšo rabo), pa čeprav brez originalne slike.