Provansalska pašta

 

Pašta je sicer italijanska jed, a tale omaka iz provansalske zelenjave ima okus bolj po ratatuillu, pa sem ji dala raje provansalsko ime. Da jo bom laže našla v blogu čez nekaj let. Že zdaj ko brskam med svojimi recepti izpred nekaj let, se včasih začudim, ko najdem med recepti jed, za katero se ne spomnim, da bi jo opisovala. Je že tako, ko pridemo v leta in živimo v vzporednem imaginarnem stresnem svetu, svoje življenje pa živimo z avtopilotom. In še sama ne verjamem, da tale blog tipkam že skoraj deset let, sicer ne vsak dan, bolj kampanjsko tole počnem, ko se mi pojavi majhna vrzel v stresnem življenju. Po navadi pišem bloge z zaostankom (kakor tegale) in se niti več ne spomnim vseh hintov, o katerih sem med kuho razmišljala, da bi jih morala zapisati. In potem natančno pregledujem fotografijo, kaj neki sem dala med sestavine. Tako pač je. Imam pa vseeno veselje z zapisovanjem, ki me ponese stran od stresnega birokratskega sveta.

100g polnozrnatih špagetov na osebo

oljčno olje

bučka

rdeča paprika kozji rog

jajčevec

česen

nekaj žlic paradižnikove pulpe

majaron, origano, timijan

peteršilj

lovorjev list

poper, sol

Neolupljeni jajčevec narežemo podolž na tanke rezine, ga zložimo na pekač na peki papir in pečemo na 180 stopinjah toliko, da se malce posuši. Narežemo ga na tanke trakove.

Bučko narežemo na julienne, česen na lističe, papriko na kolobarje. Osmukamo majaronove, origanove in timijanove vejice. Nasekljamo peteršilj.

Na oljčnem olju prepražimo papriko, dodamo bučke in česen, še malo prepražimo, dodamo jajčevce, peteršilj in začimbe. Premešamo in dodamo še malce paradižnikove pulpe, ne preveč, le toliko da jed dobi tudi paradižnikov nadih. Popramo in solimo po okusu. Kuhljamo toliko časa, da se sestavine v omaki nekoliko zmehčajo, ne preveč, da se ne bi razkuhale. Omako zmešamo z na zob kuhanimi špageti. Zraven bi šel kozarček rdečega, lahko pa tudi rozeja.

 

Krvavica z repo

V tem blogu sem objavila že nekaj predlogov za kmečko pojedino, a vse so bile pripravljene z zeljem. Tudi matevž s pečenim zeljem sodi v to kategorijo. To pa je prva kmečka pojedina z repo. Dobra kombinacija. Blog sicer objavljam z zamudo, to je bolj zimska jed. A kaj ko v tem hitrem življenju nimam časa, da bi zapisala in objavila sproti.

krvavica

kisla repa

lovorjev list

črn poper v zrnju

Krvavice se pečejo v že ogreti pečici na 180 stopinj kakšno uro. Zadnjih pet minut peke lahko vključimo žar, da se hrustljavo zapečejo.

Kislo repo speremo pod vodo in jo skuhamo z lovorovimi listi in nekaj zrni popra.

Zraven lahko ponudimo kuhan slan krompir, zabeljen z ocvirki. Ali pa matevža – recept najdete v tem blogu.

Fuži z istrsko klobasico in mediteranskimi zelišči

 

Tole jed dostikrat najdemo na jedilnih listih istrskih konob. Če se prav spomnim, sem jo prvič okusila v restavraciji Vodnjanka v Vodnjanu (zakaj pa je morala napisati, da je Vodnjanka v Vodnjanu, boste rekli, a že če pogledate sestrski blog živavgostilni, boste videli, da obstaja še ena Vodnjanka v Puli). Torej v tej v Vodnjanu sem prvič okusila to pašto pod imenom vodnjanska lazanja.

Istrska klobasica je kot pečenica pri nas, le da je precej daljša – običajno dolga vsaj pol metra. Tudi to klobaso se najprej pokuha in potem peče. Če pripravljamo to jed v naši deželi, lahko namesto istrske klobasice komot uporabimo tudi pečenico.

fuži

oljčno olje

istrska klobasica

mediteranska zelišča (origano, timijan, rožmarin)

poper

Istrsko klobasico kuhamo približno 20 minut in jo osušimo s papirnatimi brisačkami. Narežemo jo na koščke in prepražimo na že segretem oljčnem olju. Popramo in dodamo mediteranska zelišča (rožmarin drobno nasekljamo). Ugasnem ogenj in vmešamo na zob kuhane fuže. Po želji potresemo z naribanim parmezanom.

Rižota z rukolo

Preden sem se lotila zapisovanja recepta, sem najprej polistala po rubriki rižot v blogu, da bi ugotovila, če sem recept že zapisala. In našla sem kar nekaj dvojno zapisanih receptov, sicer morda v majhnih odstopanjih glede recepture, a prav rižote z rukolo nisem našla. Pripravljala sem edinole ričoto z rukolino kremo in šparglji, kjer je bila predpriprava rukole nekoliko drugačna kot danes.

Od soseda v Istri sva dobila veliko vrečo pravkar nabrane rukole, greh bi bil zavreči jo, zato sem se odločila pripraviti kakšno jed, ki temelji predvsem na rukoli. Preiskala recepte na spletu, da bi našla kakšne hinte in osnovni je bil, da je rukolo dobro prej poblanširati, da bi se izločila grenkoba. In res, blanširana rukola ima nežen okus, kot špinača ali blitva.

Za 4 osebe

oljčno olje

maslo

1 srednje velika čebula

1 šalotka

4 stroki česna

280 g riža za rižote

200 g rukole

1 dl suhega belega vina

sol

poper

majaron

peteršilj

parmezan

Rukolo blanširamo in odcedimo. John bi rukolo še nasekljal, rekel je, da so bili listi preveliki. Meni se je zdelo, da so prav ti veliki listi, ki so objemali območja riža pika na i.

Na oljčnem olju in kosmu masla steklasto prepražimo nasekljani obe vrsti čebule. Dodamo še na lističe narezan česen, še malo popražimo in dodamo riž. Popražimo do steklastega leska in zalijemo z vodo. Solimo, popramo, dodamo majaron in peteršilj in kuhamo do skoraj mehkega. Med kuhanjem pozorno spremljamo, da rižu dodajamo dovolj vode. Torej, ko rižu manjka še malo do skuhanega, mu dodamo še deci vina, ki mu da opojno aromo in obogati okus. Ko vsa tekočina povre, vmešamo blanširano rukolo in kosem masla. Povsem na koncu vmešamo še nariban parmezan.

S kozarcem suhega belega vina.

 

Široki rezanci z mešanimi gobami

 

Od izkušenega gobarja sva dobila nekaj različnih gob, katerih točno, se ne spomnim več. Vem le, da se nanj vedno zanesem, četudi gob ne poznam. Odličen preplet okusov.

100 g širokih rezancev po osebi

oljčno olje

mešane gobe

česen

peteršilj

poper

sol

maslo.

Na oljčnem olju prepražimo očiščene gobe, dodamo peteršilj in poper, premešamo in jih pokrijemo. Ob občasnem mešanju jih na majhnem ognju dušimo kakšnih 20 minut. Stisnjen česen dodamo proti koncu. Na koncu pa vmešamo še kosem masla. Vmešamo še kuhane široke rezance.

S kozarcem belega vina.