"Azijska"

Ena izmed jedi, ko jih pripravljam, ko bi rada porabila zelenjavo iz hladilnika. No, kdaj jo tudi namensko kupim za pripravo "kitajske", "maroške", ratatouilla ali pa "azijske". Pravzaprav je med tem kar skuham težko ločiti, ali gre za kitajsko ali tajsko različico zelenjave, pripravljene v voku. Zato je najenostavneje, da jo poimenujemo kar z imenom celine na vzhodu od nas.

Količin ne bom opredeljevala. Preštejte ljudi in si predstavljate, koliko bi lahko pojedli. Razmerje med zelenjavami in mesom postavite po svojem okusu. Spodnjemu izboru zelenjave lahko dodamo še drugo, lahko pa tudi bambusne vršičke, gobe, lahko pa tudi oreščke – kikirikije ali indijske.

kokosova mast

piščanec narezan na tanjše trakove

paprika narezana na polovične obročke

bučka narezana na kockice

por narezan na centimetrske kolobarčke

čili narezan na obročke

gamberi

sol

ingverjeva pasta (lahko tudi nariban ingver)

sojina omaka

žlička jedilnega škroba

V voku na vroči kokosovi masti najprej prepražimo piščanca in ga denemo na stran. Prepražimo papriko, čili, bučko in por, dodamo prepraženega piščanca in gambere. Posolimo, premešamo in zalijemo z omako, ki smo jo pripravili iz dveh decilitrov vode, žličke škroba, ingverjeve paste in sojine omake. Premešamo, da se omaka zgosti in postrežemo s kuhanim rižem in sojino omako. In kakšnim azijskim pivom.

Krostata z jabolki in vinogradniškimi breskvami

Pripravo krostate sem na blogu opisala že dvakrat. Enkrat z jabolki, drugič z kakijevo marmelado, kot to delajo v slovenski Istri. Nasploh to sladico laže najdete na naši strani meje, na hrvaški je v gostilnah ni najti. Tokrat sem jo obogatila z džemom iz vinogradniških breskev.

Za veliki pekač

zavitek dvojnega listnatega testa

kozarec domačega džema iz vinogradniških breskev

6 jabolk

2 dl sladke smetane

2 jajci

vaniljin sladkor

2 žlici sladkorja

naribana lupinica ene limone

lahko tudi malo cimeta

Testo razvaljamo na tanko in ga položimo na pekač, obložen s peki papirjem tako, da bo imelo kakšna 2 cm roba zavihanega navzgor. Nanj naložimo na rezine narezana jabolka. Zalijemo z razžvrkljanimi jajci, skupaj s smetano sladkorji in limonino lupinico. Najbrž je odveč napisati, da je treba limono prej dobro zdrgniti z vročo vodo. Krostato porinemo v pečico in jo pečemo pol ure na 180 stopinjah. Na pol pečeno krostato naložimo džem iz vinogradniških breskev in jo pečemo še petnajst minut do pol ure – odvisno od pečice in želenega izgleda.

Česnovi kruhki

Takšne kruhke v pečici smo največkrat pripravljali na morju, za lahko večerjico, skupaj z olivami in svežim sočnim rdečim paradižnikom. In seveda kozarčkom primorskega vina. Tokrat si jih je zaželel John. Ne samo zaželel, tudi pripravil jih je.

Takšna rešitev je tudi idealna priložnost, da porabimo kruh, ki nam je ostal od zajtrka in, da gremo naslednje juto brez slabe vesti v trgovino po svežega.

bel kruh

oljčno olje

česen

svež rožmarin

Česen narežemo na lističe in ga zmešamo z oljčnim oljem. Dodamo lističe rožmarina, lahko pa tudi kakšne druge sveže mediteranske začimbe. Koščke kruha namažemo z aromatiziranim oljem in jih spečemo v pečici na pekaču, obloženim s peki papirjem.

Zeljanica

Zeljanico običajno pripravljam kar po receptu za moj burek, in v plasti dodajam še oprano svežo špinačo. V maso za moj burek običajno denem dve jajci, pol kile skute, ostale sestavine pa so odvisne od tega, kaj je treba porabiti v hladilniku. Jogurt, kislo smetano, sladko smetano, feto, srbski sir. Tule spodaj pa vam zapišem bosanski recept. Vsekakor pite in bureki niso lekarniški posel, zato lahko damo tudi česa več ali manj, kaj izpustimo in kaj dodamo.

½ kg svežih jufk (vlečeno testo)

25 dag skute

4 jajca

½ kg oprane špinače

1 žlica koruzne moke ali zdroba

2 dl sladke smetane

10 dag kajmaka

½ žličke soli

50 g masla

olje za pekač

Špinačo blanširamo in odcedimo. Zmešamo jo skupaj z jajci, skuto, smetano, kajmakom, koruznim zdrobom in soljo. Pekač namastimo z oljem. Nanj denemo plast jufke, jo premažemo z oljem in prekrijemo spet z jufko, ki jo spet premažemo z oljem. Nato nalagamo plast mase in plast jufke in plasti ponavljamo, dokler ne porabimo vseh sestavin. Zadnja plast je plast jufke. Zeljanico pečemo pol ure pri 180 stopinjah. Nato jo prelijemo s stopljenim maslom, ki smo mu primešali malo tople vode. Vse skupaj postavimo v pečico še za kakšno minuto, da se tekočina vpije. 

Falafel

Slika za falafel je prispela od moje starejše hčere. Po moji prošnji, da naredi fotografijo. To jed smo namreč prvič pripravljali skupaj doma, obe hčeri s svojimi polovicami in jaz. Pripravljali smo ga po Novakovih, iz sveže čičerike. Ne vnaprej skuhane, le čez noč namočene. Tako pripravljen falafel je namreč odlično hrustljav, lotimo pa se ga lahko brez bojazni, da bi kroglice razpadale.

Še to - sveži koriander ni vsem po godu. Posebej zato, ker nam vonj še dolgo ostane na rokah in v nosnicah (tako kot pri zeleni). A brez skrbi. Ko je koriander enkrat v falaflu, mu da odličen poudarek, ki sploh ne spominja več na tisti močan, komu celo neprijeten vonj.

200 g suhe čičerike, ki smo jo namakali preko noči

1 majhna čebula ali 2 mladi

1 strok česna

šopek peteršilja

2 – 3 vejice koriandra

1 žlička mlete kumine

1 žlička mletega koriandra

1 žlička kajenskega popra

1 žlička pecilnega praška ali sode bikarbone

sol

sveže mlet črn poper

oljčno olje (bolj navadno, za cvrenje)

Torej ključno je, da čičeriko prej namočimo za kakšnih 12 ur, najbolje preko noči. Po tem jo odcedimo, stresemo v sekljalnik, dodamo grobo nasekljano čebulo z zelenim delom vred, česen, grobo nasekljan peteršilj in koriander, začimbe, sol in pecilni. Sesekljamo in po potrebi dodamo žlico ali dve vode. Zmes mora biti, tako Novakovi, grobo zrnata. Z mokrimi rokami oblikujemo za oreh velike čvrste kroglice, ki jih spečemo v vročem olju Cvremo jih po 4 minute na vsaki strani, ocvrte pa polagamo na gospodinjski papir.

Ponudimo jih v lepinji, skupaj z rezinami sveže kumare, paradižnika in čebule ter polijemo z jogurtovo omako s hariso ali pa s tahinijevo polivko.

(Recept je prirejen po Novakovih)

Paštica z bučkami in paradižnikom

Spet je bila ena tistih sobot, ko najprej nismo načrtovali dneva doma in nismo imeli načrtno kupljenih sestavin za kosilo. Zato je bilo treba pobrskati po hladilniku in si zamisliti primerno kosilo. Našla sem bučko in paradižnik, česen, sveže začimbe in testenine pa imamo vedno na zalogi. Imeli smo tudi sveže pripravljeno hariso, s katero sem začinila omako, da je bila nekoliko 'arabiata'.

Za 2 osebi

200 g polnozrnatih peresnikov

oljčno olje

3 stroki česna

pol bučke

1 paradižnik

sveže začimbe (rožmarin, timijan, bazilika)

harisa

sveže nariban parmezan

Na oljčnem olju prepražimo na kockice narezane bučke in na lističe narezan česen. Dodamo na kockice narezan paradižnik, premešamo. Dodamo še začimbe in hariso ter pražimo, da se zelenjava nekoliko zmehča. (Če nimamo radi pikantnih jedi, hariso mirno izpustimo.) Dodamo skuhane in odcejene peresnike, premešamo in nadevamo v krožnike. Pokapljamo z deviškim oljčnim oljem in posujemo s sveže naribanim parmezanom. Zraven si privoščimo kozarček merlota.

Jagode z vaniljinim sladoledom in smetano

Bližajo se poletni dnevi, ko imamo rajši hladnejše in manj izdatne sladice. Tale sicer je hladnejša, manj izdatna pa je samo tretjinsko. Drugi dve tretjini se ponašata s kar precej kalorijami. Toda včasih se lahko tudi prekršimo in si privoščimo enega izmed popolnih užitkov. Pomembno pa je, da so jagode iz domačih logov, tiste, ki so rasle na soncu in ne prehitro. Le tako bomo užili rdeče sadeže polne okusa in ne tistih z vodenim okusom in polovico belega mesa. Sladico si pripravimo na velikem krožniku, da imajo vse sestavine dovolj prostora, da jih okusimo z očmi in jemo brez bojazni, da bi se nam prelile čez rob.

domače jagode

vaniljin sladoled

sveža sladka smetana

Na velik krožnik naložimo kepe sladoleda, sveže stepene smetane in narezanih jagod. Ni kaj dodati.

Mlečni riž

Kaj imate tudi vi kakšno najljubšo jed, ki ste si jo vedno zaželeli, ko vas je mama vprašala, kaj boste za večerjo? Jaz sem vedno rekla: »Mlečni riž«. No, včasih sem si zaželela tudi mlečnega grisa. Ker sem vedela, da je na riž treba nekoliko dlje čakati, gris pa bo takoj gotov. Tudi v vrtcu sem se vedno razveselila tovrstne hrane. V naši mladosti namreč še ni bilo čokolinov in čokolešnikov. No, malce kasneje že, a ko smo bili majhni sta bila mlečni riž in gris zakon.

Še vedno si ju kdaj zaželim, običajno zvečer. Ker se ju pač jé za večerjo. Zato je tudi tale fotka narejena ob rumeni, večerni svetlobi.

Za 1 osebo

1 dl riža za rižote

1 dl vode

ščep soli

1,5 dl mleka, lahko tudi več

naribana čokolada ali kakav

Vodo zavremo, dodamo ščep soli in vkuhamo riž. Ko riž vodo popije, dodamo še mleko, kuhljamo na majhnem ognju in mešamo. Če zmes postane pregosta, dodamo še mleka in zopet mešamo. In tako naprej, dokler nismo zadovoljni. Mlečni riž nadevamo v krožnik in nanj naribamo temno čokolado. Ali pa potresemo s kakavom. Lahko pa si ga privoščimo tudi brez.