nedelja, 6. oktober 2013

Bučna juha

Od buče, ki sem jo pekla v pečici za bučno pito, je ostalo še nekaj mesa, pa tudi precej okusnega soka, ki se je pocejal ob peki. Vse to sem seveda porabila za bučno juho. Sicer pa je lažja pot, če nimamo drugih kulinaričnih načrtov, da surovo meso muškatne buče narežemo na kose in kuhamo takšnega. Kakorkoli že, v pozni jeseni, ko je tovrstnih buč obilo, bi bilo skoraj greh, če ne bi skuhali tudi juhe.


Za 4 osebe
oljčno olje
6 strokov česna
1 čebula
1/2 kg muškatne buče
lovor
sol, poper
majaron
1 dl mleka
malo bučnega olja

Na oljčnem olju prepražimo na lističe narezan česen. Le toliko, da zadiši in še ne začne rjaveti. Poberemo ga iz olja in odložimo na krožnik za kasneje. Na istem olju nato steklasto prepražimo nasekljano čebulo. Dodamo na kose narezano bučo, malce popražimo in zalijemo s toliko vode, da so buče prekrite. Začinimo in kuhamo kakšnih dvajset minut. Iz juhe vzamemo lovorjev list in jo sesekljamo s paličnim mešalnikom. Vanjo dodamo prej odloženi česen. Kuhamo še kakšnih deset minut, juho nalijem v krožnike. V vsakega dodamo še malce mleka in nekaj kapljic bučnega olja.

Koruzni široki rezanci z omako muškatnih buč

Stranski produkt raviolov iz koruznega testa je bilo tudi nekaj domačih rezancev. Seveda lahko to jed pripravimo tudi z navadnimi valjanimi testeninami, a pri meni je prav rahlo koruzen nadih okusa botroval odločitvi, da načnem muškatno bučo, ki že kakšen teden pridno čaka v zabojčku sredi kuhinje. Domači koruzni rezanci in muškatna buča. Gotovo sta to dva okusa, ki se bosta dobro zložila skupaj, In ko sem ribala bučo ter v mislih sestavljala okuse, sem si domislila še začimbe in ostale sestavine omake. Gotovo ne smejo biti takšne, da bi preglasile značilni nežni okus buče.


Za 4 osebe
½ kg muškatne buče
oljčno olje
2 stroka česna
lovorov list
4 iglice rožmarina
½ dl belega vina (najbolje muškat)
2 ščepca muškatnega oreščka
sol, poper
1 dl sladke smetane
nariban parmezan

Na oljčnem olju pražimo na lističe narezan česen le toliko, da zadiši. Dodamo naribano bučo in začimbe ter pražimo na majhnem ognju dokler tekočina ne povre. Zalijemo z belim vinom in spet kuhljamo, da povre. Dodamo še sladko smetano in nariban parmezan. Premešamo in prelijemo preko ravno prav kuhanih domačih koruznih rezancev. Zraven pa seveda kozarček meni najljubšega vina, štajerskega rumenega muškata.

torek, 1. oktober 2013

Koruzni ravioli z omako iz suhih jurčkov

Najprej je bila želja po domačih testeninah iz koruzne moke. Potem so se v mislih na brbončicah v ustih sestavili okusi koruznih testenin, drobno sesekljanih posušenih jurčkov in nežne bele omake. In potem je tja zašla še ideja o nežno polnjenih testeninah. Kombinacija je bila popolna.


Za 4 osebe
Ravioli
100 g mozzarele
nariban parmezan
1 žlica drobtin
beljak
Omaka
oljčno olje
100 g suhih jurčkov
4 stroki česna
malo sesekljanega peteršilja in rožmarina
sol, sveže mlet poper
mleko, maslo, sladka smetana

Iz drobno nasekljane mozzarele, naribanega parmezana in drobtin pripravimo nadev. Testo razvaljamo, najbolje s strojčkom za testenine. Potem izrežemo kroge in na sredino polagamo s prsti oblikovane kroglice. Robove krogov premažemo z beljakom, jih prepognemo preko in s pritiskanjem dobro zatesnimo. Kuhamo jih nekaj minut v kropu. A prej še pripravimo omako. Raviole moramo namreč postreči pravkar kuhane.

Na oljčnem olju na hitro prepražimo na lističe narezan česen (pazimo, da ostane bel). Kar hitro dodamo še odcejene in nasekljane prej namočene suhe jurčke. Začinimo in premešamo. Dodamo kakšnega pol deci tekočine, v kateri so se namakali jurčki in toliko mleka, da se bodo gobice na majhnem ognju lahko kuhljale kakšnih 10 minut in, da večina tekočine povre. Dodamo malo masla, premešamo in še malo sladke smetane. Omako prelijemo preko sveže skuhanih raviolov, po vrhu pokapljamo še z boljšim oljčnim oljem in po okusu preko naribamo še malo parmezana. Mi smo zraven spili še kozarček malvazije, ki smo jo imeli pri roki.

Domače koruzne testenine

Že dolgo sem se spravljala k temu, da se lotim tudi domačih koruznih testenin. Nekje sem videla recept in že pred meseci kupila koruzno moko, ki je potrpežljivo čakala v omari. In prišel je prost dopoldan, ko sem se lahko v miru posvetila pripravi testa in testenin.


Za 5 oseb
150 g koruzne moke
150 g ostre moke
3 jajca
ščep soli

Vse sestavine zamesimo v testo, ki se ne sme lepiti, mora pa biti voljno in svilnatega otipa. Količine sestavin naj bi se izšle, seveda pa vedno obstaja možnost, da bodisi zaradi velikosti jajc, bodisi zaradi različne kakovosti moke, ne dobimo optimalnega rezultata. Če je testo po potrpežljivem mesenju (to pomeni, da mesimo kar nekaj časa), še vedno lepljivo, lahko postopoma dodajamo po malo bele moke. Ko postane voljno in svilnato, ga zavijemo v prozorno folijo za živila in pustimo počivati pol ure. Nato ga razvaljamo ter režemo in oblikujemo v želene oblike. Te postopke sem podrobneje opisala že pri receptu za domače testenine iz bele moke.

Panakota s svežimi hruškami

Doma sem imela odlične medene hruške. Ne pretrde in še ne rjave. S sočno in sladko belo sredico. Potem sem si poskušala zamisliti sladico, kjer bi jih uporabila sveže, da bi njihov nežno pretanjen meden značilno hruškov okus prišel do izraza. Zato hruška lepe Helene ni prišla v poštev (pripravim jo enkrat drugič). Preko hrušk bi šla kakšna vaniljina krema z nepoudarjenim okusom. Vaniljin puding bi bil premočan. Zato sem se odločila za panakoto. Panakota prelita preko na manjše koščke narezanih svežih hrušk. Okusa sta se čudovito sestavila.


Za 4 osebe
2 medeni hruški
400 ml sladke smetane
3 žlice sladkorja
1 vaniljin sladkor
3 listi želatine

Hruški olupimo, izkoščičimo, jih narežemo na majhne kockice in jih nadevamo na dno kozarcev. Smetano zavremo skupaj s sladkorjem in vaniljinim sladkorjem. Kuhljamo kakšnih 10 minut, nato vanjo vmešamo še prej namočene in ožete lističe želatine. Nalijemo v kozarce in počakamo, da se ohladi.

Del smetane lahko nadomestimo tudi z mlekom. Lahko pa pripravimo tudi panakoto iz vrečke. Sladica bo lažja za kuhanje in želodec.