Lasagne con
la zucca. O lazanji sem se že razpisala pri receptu za tisto klasično, narejeno z omako, podobno bolonjski. Tokrat je pred nami izvedba z bučo, za
katero pripravo, se mi je ujelo dvoje. Prijateljica iz Sicilije, ki je bila
onega dne na obisku doma, je z veliko žara pripovedovala o lazanji,
pripravljeni z bučo. Doma pa sem imela v zamrzovalniku (še vedno imam) kar
nekaj skrbno naribane buče. Njen recept je bil sicer povsem enostaven, z
menjajočimi se plastmi testenine, buč in bešamela, vse skupaj obogateno z
naribanim parmezanom (varianta za vegetarijance).Jaz pa sem pred pripravo še malo pokukala po spletu in v
večini receptov našla tudi slanino. In pripravila sem nekaj takšnega. Za večino
jedcev za mizo je bila kombinacija buč in slanine v lazanji izjemna, le Johnu
je bila nekoliko nenavadna, ker ima raje klasično. Vsekakor, četudi imate doma
prave moške, ki želijo imeti na mizi klasično različico z mesom, vam priporočam
malo tveganja za nekoliko drugačno doživetje te italijanske poslastice.
Za velik
pekač
oljčno olje
1 kg naribane buče
100 g slanine ali pancete
testenine za lazanjo
1,5 l bešamela
muškatni orešček
sol, poper
nariban parmezan
Pekač pokapljamo z oljčnim oljem. Nanj najprej
denemo plast naribane buče, posujemo s parmezanom in prekrijemo z bešamelom.
Naložimo plat testenine. Nato spet bučo, ki pa jo tokrat posujemo z na kockice
narezano slanino. Potem spet parmezan in bešamel. Prekrijemo s testom, zadnja
pa je plast bešamela s parmezanom. Muškatni orešček lahko denemo kar v bešamel.
Sol in poper pa dodamo vsaki plasti buč po okusu. Pri tem vzemimo v obzir, da
je tudi slanina oz. panceta slana. Torej po občutku. Pečemo na 180 stopinjah
pol do tričetrt ure. Odvisno od pečice.
Ni komentarjev:
Objavite komentar