Artičoka v žerjavici

John si je že dolgo želel artičoke in, ko jih je danes ugledal te polne in čvrste rdečkaste sadeže na tržnici, si ni mogel kaj, da jih ne bi kupil. Tudi priprava je bila po njegovo. Rekel je v žaru. Ne narezane na žaru, kot jo običajno najdemo v spletnih receptih, ampak celo in to napol zarito v žerjavico. To kuharsko zvijačo je enkrat zapazil na neki primorski kuharski teve oddaji. Zapomnil si je, da so steblo artičoke odrezali ob glavi, z narobe obrnjenim cvetom tolkli po leseni deski, jo polili z oljčnim oljen in narahlo posolili in nato napol zakopali v žerjavico. In prav to je naredil danes. Bila je odlična. Ker ni bilo drugih začimb, je ohranila vse intrinzične okuse artičoke in celo oljčno olje je imelo okus po svežem, ne spečenem. Res dobro in enostavno. Artičoki namreč ni treba pred peko obrezovati gornjih delov listov ali pa ji odstranjevati zunanjih. Zunanje odstranimo po peki, naslednje pa lahko že mirno jemo, celo vršičke. Ekstazo pa seveda dosežemo, ko pridemo do sredice. Še največ dela bomo imeli z žerjavico, če pa smo preudarni (tako kot piše v nerodno prevedenih navodilih pri strojčku za izdelavo rezancev), bomo artičoke v žerjavici pripravljali takrat, ko jo bomo pripravili že za kak drug namen.

(slika ni tako uspela kot artičoka, ob naslednji priložnosti jo zamenjam)

1 artičoka na osebo

oljčno olje

groba sol

Artičoki ob glavici obrežemo steblo in jo narobe obrnjeno tolčemo ob leseno desko. Ob tem se bodo listi nekoliko razprli. Spet prav obrnjeno jo med listi pokapljamo z oljčnim oljem in posolimo z grobo soljo. S spodnjim delom navzdol jo do polovice zakopljemo v žerjavico in pečemo kakšnih dvajset minut. Priporočam!