Polnjeni šampinjoni

Zelo pripravna jed za predjed ali prilogo, ali pa tudi za lažjo večerjico. Včasih sem jih večkrat pripravila, zdaj že dolgo ne, niti ne vem razloga, zakaj ne. Gotovo pa je, da jih nisem pripravila že od 2013, ko pišem ta blog. Se pa vedno, ko jih pripravljam spomnim na Jamija Oliverja, ki je ob svoji značilni razlagi pripravljal filo in s tolstimi prstki zajemal in polnil glavice šampinjonov. Med pripravo se je po kuhinji motala mlajša hči, ki je prepevala nekaj o zelenih šampionih.

sveži šampinjoni

oljčno olje

česen

peteršilj

parmezan

lahko tudi malo mozzarele

solni cvet

Šampinjone operemo in obrišemo. Ločimo klobučke in bete. Klobučke zložimo v naoljen pekač, na drobno nasekljane bete pa zamešamo skupaj s stisnjenim česnom, nasekljanim peteršiljem (in naribano mozzarelo). Z maso napolnimo klobučke, jih še malo nakapljamo z oljčnim oljem in porinemo v pečico, ogreto na 180 stopinj za 20 minut do pol ure. Kakšnih pet minut pred koncem peke, lahko po vrhu posujemo še malo naribanega parmezana, po koncu pa z občutkom posolimo s solnim cvetom. Lahko še malce pokapljamo s sveže stisnjenim deviškim oljem. Zraven ponudimo rahel kruh, najbolje italijansko pecivo (polžke), da bomo z njim lahko dobro podojnfali omakco, ki se je pocedila in zapekla na dnu pekača. Poleg pa še kozarec belega suhega vina.

Rumov kolač

Rumovo pecivo je eden izmed mojih praspominov iz otroštva. Spomnim se obiska pri sorodnikih v Laškem, belih, kasetiranih okvirjev za okna, svetlega hodnika in malo temnejše kuhinje, kjer se je nahajalo čudovito pecivo. Ne vem, če je bil ravno rum, ker ga otroku najbrž ne bi dali. A okus namočenega peciva je bil prav podoben.

Recept sem poiskala na spletu, pravzaprav gre za kombinacijo več receptov s spleta in moje domišljije, ki je v tem primeru bazirala na praspominu. Dodala sem še marelično marmelado in čokoladni preliv. Rezultat je bil osupljiv. Slastno in mehko, v ustih topeče se pecivo. Zetom je bilo všeč.

Ker kvadratnega modela za pecivo nimam, sem kolač spekla v obliki torte. Če sledim praspominu, bi moral biti kolač postrežen v kockastih rezinah. Kljub trikotnikom je bil okus enako bajen.

4 jajca

100 g sladkorja

100 g masla

1 dl mleka

100 g moke

1 pecilni prašek

8 žlic kakava v prahu

10 žlic ruma

200 g marelične marmelade

70 g jedilne čokolade

50 g masla

Beljake stepemo. V drugi posodi penasto stepemo rumenjake s sladkorjem, nato dodamo še maslo. (Na tem mestu so mi razpadle metlice mojega mikserja. Sic.) Če nam med stepanjem razpadejo metlice mešalca, stepamo naprej ročno. Vtepemo še mleko, zatem še moko s pecilnim praškom in kakav. Rahlo vmešamo še stepene beljake. Testo spečemo v kvadratnem modelu za pecivo, ki smo ga prej namazali z maslom in posuli s kakavom. Pečemo ga pol ure na 180 stopinjah.

Biskvit prerežemo na pol, ga namočimo s polovico ruma in premažemo s polovico marelične marmelade, ki smo jo predhodno pogreli (da je bolj tekoča). Na to poveznemo drug del biskvita, ki ga po vrhu namočimo s preostalim rumom in spet premažemo z vročo marmelado. Preko kolača prelijemo še s čokoladnim prelivom, ki smo ga v bain marie pripravili iz čokolade in masla.

Škarpina v pečici z zelenjavo

V tem blogu sem opisala že peko škarpeninih filejev na zelenjavi v pečici, pa tudi kakšne druge ribe, na primer skakavke. Princip je bil povsod podoben – spodaj naložimo zelenjavo, po določenem času pečenja pa nanjo denemo ribo. Jaz sem tokrat uporabila zamrznjene ribe – če ne dobim zares sveže ribe, v Ljubljani namreč raje kupim zamrznjeno. najboljši način, da jo odmrznemo je, da jo denemo v slano vodo. Ta namig sem dobila od soseda v Istri in res se obnese!

škarpena ali dve

oljčno olje

krompir

korenje

bučka

koromač

čebula

česen

češnjevi paradižniki

lahko kakšna oliva

Na naoljen pekač denemo bolj na veliko narezano zelenjavo. Le češnjevih paradižnikov in oljk ne režemo, česen pa pustimo v celih strokih. Zelenjavo denemo v pečico, ogreto na 180 stopinj in jo pečemo 15 minut. Dodamo še ribe, ki smo jih po vrhu malce namazali z oljčnim oljem in vse skupaj pečemo še dodatne pol ure. (ribe so imele približno 40 dkg vsaka, čas peke prilagajamo teži ribe)

Avokadov namaz

Pripravljen v obliki sneženih smrekic v novoletnem vzdušju. Bili smo spet na imenitni večerji pri Sharon v krogu prijateljev. Vse od predjedi do sladice je bilo izjemno, pa saj drugače tudi ni moglo biti, ker je gostiteljica pripravila jedi z občutkom in dušo. Zapisala bom kar recept, kot ga je zapisala Sharon.

Izrežeš toast v obliki smrečice in premažeš z zelenim namazom. Jaz sem uporabila pretlačen avokado z nekaj kapljicami limone in čemažev pesto. Namazane smrečice sem »zasnežila« z naribanim parmezanom in okrasila z rdečimi bunkicami, ki jih je zelo avtentično zamenjal rdeči poper. Da smrečica res da vtis drevesca, manjka deblo, za kar uporabiš bobi palčke. Smrečico nekoliko zarežeš in vstaviš debelce. Pika na i, ki res da svoj pečat je – preden postrežeš, na rahlo posuješ s solnim cvetom. Tokrat sem uporabila pristno trapansko sol, ki je še spomin s potovanja po Siciliji.

Polnjena jajčka

Med predjedmi na imenitni večerji v krogu prijateljev pri Sharon, so bila na mizi tudi polnjena jajčka na posteljici iz pršuta in rukole. Če se prav spomnim je med uživanjem predjedi tekla razprava o Krmeljevih ponvah in nožih, ki so najboljši. Še to – k predjedem je ponudila radgonsko rose penino. To je bila sicer penina, ki je obogatila vsa moja letošnja obhajanja menjave leta. Je res odlična, ne presladka, ne presuha in še roza obarvanost daje neko mehkobo in milino. Lahko bi rekli, da je bila ta penina odkritje sezone.

Da bo bolj avtentično, prepišem kar recept, kot sem ga dobila. Hrana namreč ni samo mehansko mešanje sestavin, so tudi občutja, ki jih kuhar prelije vanjo.

Jajčka trdo skuhaš, prepoloviš, odstraniš rumenjak, potem pa se igraš z nadevom. Tokrat je bilo v nadevu nekaj malega sardine brez kože in kosti, nasekljane kapre res tudi naredijo svoje, zato jih toplo priporočam, vsekakor pa tudi čisto na drobno narezan sušen paradižnik. Enkrat sem ga pozabila dati v nadev in je vse skupaj bilo zelo prazno. Da je vse skupaj bolj mazljivo, se po okusu igraš z jogurtom, kislo smetano, lahko tudi majonezo – kar pač imaš pri roki ali kar ti je ljubše.

Namazi

Ob avokadovih smrekicah in polnjenih jajčkih, smo imeli na mizi še dva namaza s skuto. Recepte prepišem, kot jih je zapisala Sharon.
Še eno opravičilo - žal namazov nisem slikala vsaksebi in ju imam oba hkrati na sliki skupaj s polnjenimi jajčki, za katere recept najdete blizu tega zapisa v blogu.

Rdeči namaz

V skuto sem zamešala domači rdeči pesto. Količin ne vem, ker običajno delam vse bolj po občutku in videzu. Ne sme biti čisto rdeče, ne pa tudi bledolično. Rdeči pesto sem naredila in slastnih siciljanskih sušenih paradižnikov. V mikser sem enostavno dala na grobo narezane paradižnike, mediteranske začimbe, domač čili (vendar pazljivo) in olivno olje. Ker so paradižniki že sušeni s soljo, pripravka ni potrebno še posebej dosoljevati, važno je, da je kozarček dobro prekrit z oljem.

Zeleni pesto

V skuto sem dodala čemažev pesto, zaradi časovne oddaljenosti in mojih trenutnih navdihov pri kuhariji pa ne vem več točno, ali sem spotoma še kaj improvizirala. Stavim, da sem, vendar se ne spomnim več.

Mesni fondue

Za glavno jed na imenitni večerji s prijatelji je Sharon pripravila mesni fondue – z nojevim mesom in svinjsko ribico.

Mesnega fonduja se spomnim tudi iz mojih mladih let. Mislim, da je mama enkrat iz Švice prinesla opremo za fondue. Rostfrei posodo za olje s podstavkom in gorilnikom ter različno označene dolge vilčke. Keramične krožnike z oddelki je mislim nabavila v Libojah. Doma sta bili najpogostejši prilogi ketchup in worchesterska omaka, ki sta bili v času socializma še delikatesa. Spomnim se, da sva se z mamo worchesterske omake enkrat lotili tudi sami. Tudi hčeri sta imeli radi fondue, tako da smo ga pripravljali vsako leto ob našem družinskem novoletnem praznovanju.

Meso sem narezala na grižljajčkaste kose in vsakega posebej cel dan marinirala v svoji marinadi. Skupno je bilo olivno olje, sol in poper, potem pa je vsak dobil svoj okus z različnimi začimbnimi dodatki.

Noju sem dodala gorčico, nekoliko strtih zrn koriandra in limonske trave v prahu in na koncu dodala nekoliko rdečega vina. Dobro premešala in odstavila v paco.

S svinjsko ribico nisem preveč komplicirala z okusi in sem med meso dala par vejic svežega timijana in rožmarina.

Poleg fonduja lahko ponudimo različne omake. Na mizi pri Sharon so bile med drugimi hrenova omaka ter domača hruškov čatni in čatni iz zelenih paradižnikov.

»Mehiška«

»Mehiška« je pri nas doma vedno dobro sprejeto kosilo. Ima vse elemente, ki jih družinski člani obožujejo – meso, zelenjavo, malce sveže zelenjave in čili.

Zjutraj se mi še sanjalo ni, kaj bom danes skuhala za kosilo. John si je včeraj zaželel mesa, mlajši hčeri je ljubša zelenjava. Jaz pa trenutno berem roman, ki se dogaja v Havani, tako da mi je, ko sem prelistavala kuharske knjige Novakovih in iskala ideje, potegnilo misli v okuse srednje Amerike (tudi Cuquita je občasno opisala pripravo kakšne začinjene jedi).

Na mehiškem krožniku so se v tortilji znašli mehiški fižol in fajitas, ob njej pa sveže guacamole (vse tri jedi so na povezavah na ime). Guacamole, sem tokrat, za razliko od recepta na povezavi, pripravila tako, da sem avokado pretlačila in dodala drobno nasekljano čebulo in češnjeve paradižnike. Tako naj bi bilo bolj prav. Ostalo (pri guacamolah) pa je enako.

Zraven si ponudite kozarec hladnega piva, ki bo lepo pogasil plamene čilija.

Mehiški fižol

Idejo za to prilogo tortiljam s fajitas sem našla pri Novakovih. Recept je precej podoben.

oljčno olje

rdeča čebula

čili

rjav sladkor

2 žlici vinskega kisa

konzerva rjavega fižola

konzerva paradižnika

sol

malce zmlete kumine

strta koriandrova semena

sveže mlet poper

peteršilj

Na oljčnem olju prepražimo čebulo, dodamo sladkor in zalijemo s kisom. Dodamo fižol in paradižnik in začinimo. Kuhamo pol ure in na koncu dodamo še nasekljan peteršilj. Novakovi omako še malce pretlačijo, da je bolj gosta. Moje ni bilo treba, ker je bila primerno gosta že sama po sebi.

Fajitas con pollo

Fajitas običajno naročim v Cantini Mexicani, v Knafljevem prehodu. Poseben obred zavijanja mesa z zelenjavo v tortilje daje še dodatno uživanje ob hrani.

piščančji file

čili

paprika dveh barv

čebula

sok limone

oljčno olje

sol, sveže mlet poper

malce mlete kumine

koriander

strt česen

čili v prahu

pšenične tortilje

Najprej narežemo piščančji file na manjše tanjše koščke in ga z začimbami, strtim česnom, sokom limone in oljčnim oljem denemo v paco za kakšno uro. Na oljčnem olju najprej prepražimo nasekljano čebulo, dodamo na trakove narezano papriko, nato še meso iz pace in pražimo še nekaj časa, da se meso prepeče in paprika zmehča.

Na mizo postrežemo pogrete tortilje, fajitas pa kar kar v ponvi, tako da si jedci sami sproti pripravljajo svoj obrok. Zraven postrežemo pivo.

Holzknecht Ofenkartoffel

Gozdarski krompir iz pečice, ali nekaj takega. Tako pripravljen krompir sem enkrat poskusila v Obertauernu, mislim da v Lurzer Alm, v časih, ko še ni bila tako industrijsko naravnana restavracija. Spominjam se krompirja v olupku, napolnjenega s čebulo, špehom, peteršiljem, kislo smetano in sirom. Bilo je imenitno – na terasi v pancarjih, ko je skozi meglico sijalo sonce in naletaval sneg. Takrat se mi je priljubil.

Čeprav sem imela na razpolago tudi nekaj bolj jasnih in kontrastnih fotografij mojega krompirja, sem se odločila prav za to, ker me je spomnila na megličavost sončne in snežne atmosfere v Obertauernu.

večji krompirji

slanina

čebula

peteršilj

kisla smetana

ementaler

sol

Krompir skuhamo v olupku, ga podolžno prerežemo na pol in izdolbemo meso, tako da ga ob olupku ostane še približno pol do enega centimetra, odvisno od velikosti krompirja. Izdolben krompir pretlačimo in mu dodamo na majhne koščke narezano slanino in čebulo (lahko ju prej še malo prepražimo, ni pa nujno), nasekljan peteršilj, nariban sir in malo kisle smetane. Solimo in vse skupaj dobro pretlačimo in premešamo. Izdolbene polovice krompirja napolnimo s pripravljenim polnilom in jih pečemo v pečici na 180 stopinjah, da po vrhu zlato porumenijo. Najbrž kakšne pol ure.