File brancina na krompirčku

Recept za file brancina v pečici sem še nekoliko izboljšala. Če sem ga pekla samo na peki papirju, se je kaj hitro zapekel tudi spodaj in bil v primeru, da sem ga pekla predolgo kar nekoliko suh. Tako sem poskusila s plastjo krompirja, ki je preprečila, da bi se file na spodnji strani preveč zapekel in posušil. John je dodal še piko na i, na pekač je dodal še nekaj češnjevih paradižnikov. Vse skupaj – izjemno. kaj naj še rečem.

oljčno olje

fileji brancina

krompir

svež rožmarin

češnjevi paradižniki

groba morska sol

V pekač na pergamentni papir nakapljamo oljčnega olja. Prekrijemo ga z na tanke rezine narezanim krompirjem, ki ga posujemo z lističi svežega rožmarina. Na podlago denemo fileje brancina, s kožo obrnjeno navzgor. Kožo trikrat zarežemo in vse skupaj na rahlo naoljimo ter posolimo z grobo soljo. Dodamo še nekaj češnjevih paradižnikov. Denemo v pečico ogreto na 180 stopinj in pečemo 10 minut. Če koža še ni hrustljavo zapečena, lahko dodamo še kakšno minuto ali dve grila.

Enostavno, a odlično. Zraven pa kozarček malvazije.

Goveji zrezki z jurčki

Čas jurčkov je in greh bi bil, da ne bi uživali v njihovem kraljevskem okusu. Če jih že ne najdemo sami v gozdu, pa se gotovo najdejo na tržnicah. Sicer pa za takšno omako lahko uporabimo tudi zamrznjene (prej blanširane). Tudi govedina mora biti dobra, najbolje iz domače reje. Pri nas doma dobimo zagotovilo, da je zares dobra, če jo brez težav pomljaska naš muc. Je izbirčen in ne dotakne se vsake vrste mesa.

oljčno olje

goveji zrezki

šalotka

česen

jurčki

sol, poper

peteršilj

malo sladke smetane

Zrezke opečemo na oljčnem olju, jih posolimo in popopramo ter zalijemo z vodo. Kuhamo jih dve uri. Medtem na oljčnem olju steklasto prepražimo na drobno nasekljano šalotko, dodamo na lističe narezan česen, toliko, da zadiši, nato še na lističe narezane jurčke. Zalijemo z manjšo količino vode, solimo in popramo, pokrijemo s pokrovko in dušimo deset minut. Dodamo kuhanim zrezkom, skupaj kuhamo še deset minut. Vmešamo še na drobno nasekljan peteršilj in malo sladke smetane.

Poleg lahko ponudimo riž, široke rezance ali pa pire krompir.

Ajdov kolač z mandlji

Zapis o količini sestavin za ajdovo testo sem imela že kar nekaj časa. Niti ne vem, kje sem našla recept, morda na spletu ali pa v kakšni reviji pri frizerju. Na tovrstne revije namreč naletim samo tam, ko ga obiščem na približno mesec in pol. Doma jih nimam, frizer pa ni miljé za kakšno bolj resno branje. Pa še malo sem na tekočem kaj se dogaja v knežjih družinah ali na naši mali estradi. Malo sem zašla, bistveno pa je, da sem se lotila priprave tega kolača, ki je bil, če me spomin ne vara, v originalu namenjen kot podloga piti. Torej lahko mirno na pripravljeno testo nadevate kakšno sadje. Gotovo bi bilo dobro s hruškami ali malinami, lahko pa katerokoli, ki bi se nam združilo z okusom ajde in mandljev. Jaz sem tokrat po testu posula nasekljane mandlje, Johnu je bilo všeč, meni pa malo presuho. Zato sem si naknadno po vrhu namazala še odlične grozdne marmelade.

Pekla sem v 26 cm pekaču, če bi radi tanjše testo, pa lahko uporabite pekač s premerom 28. Pa še to naj vam izdam, da sem pomotoma v testo dodala tudi eno žličko pecilnega praška, misleč, da v rokah držim vaniljin sladkor. Ni bilo nič narobe, testo je bilo še bolj rahlo.

Za pekač 26 cm

5 žlic ajdove moke

4 žlice mletih mandljev

4 žlice sladkorja

1 vaniljin sladkor

4 jajca

Stepemo beljake. Rumenjake penasto stepemo skupaj s sladkorji. Z občutkom vmešamo polovico snega, ajdovo moko in zmlete mandlje, nato še preostali sneg. Nalijemo v pomaščen ali/in s peki papirjem obložen pekač ter pečemo 15 minut na 180 stopinjah.

Pašta s tuno na belo

To je bila pravzaprav ena izmed jedi, ki sem jo »obvladala« že v letih, ko še nisem bila vešča vrtenja kuhalnice. Pravzaprav sem bila takrat bolj vešča vrtenja kijev (in morda tudi mesarice). Poleg obilice sladic, sem kuhala tudi nekaj jedi, ki niso bile zahtevne za mlado kuharico. Takrat sem belo omako s tuno pripravljala še enostavneje. Zavrela sem smetano z malo belega vina, soli in majarona in v omako zamešala tuno iz konzerve. Še malo popra in omaka je bila gotova. Tudi danes bi se je lotila tako, a sem le dodala še malce posteklenele na drobno nasekljane čebulice, pa tudi prav na drobno nasekljanega stebla brokolija. Okusi so se lepo spojili, čeprav je John spraševal, kaj so ti mali koščki v omaki.

Za to omako so najboljši metuljčki ali pa svedrčki, jaz sem tokrat uporabila istrske »fažole«.

Za 2 osebi

200 g testenin

oljčno olje

1 šalotka

½ dl suhega belega vina

1 dl sladke smetane

sol

1 konzerva tune (ni se treba ozirati na barvo plavuti)

sveže začimbe: origano, timijan, majaron (lahko pa je tudi samo suhi majaron)

Na oljčnem olju posteklenimo na drobno sesekljano šalotko, zalijemo z belim vinom, dodamo sol in začimbe ter zavremo. Dodamo sladko smetano, počakamo da vse skupaj zavre in dodamo še tuno. Premešamo in v omako stresemo odcejene testenine. Parmezan ni nujen, ker so v omaki ribe, lahko pa ga naribate preko. Nekateri brez njega pač ne morejo uživati testenin. Zraven pa kozarček taiste malvazije s katero ste zalivali.

Zdrobov narastek z rumom

Razni narastki in sufleji so vedno odlična rešitev, če si želimo srednje lahke homogene sladice, ki se topi v ustih. Seveda pomenijo tudi nevarnost, da grižljaji nenadzorovano izginjajo v naših ustih in jih pospravimo več, kot bi bilo dobro za naše zdravje.

Idejo za rum pri današnjem receptu je prispeval John. In moram priznati, da je narastku dal poseben čar. Če bi želeli narastek pripravljati brez ruma, samo zamenjajte količino tekočine, ki je namenjena rumu z mlekom. V tem primeru seveda vso mleko zavrite. Tudi rozine lahko izpustite. Večina receptov, ki sem jih našla na spletu pa za aromo uporablja limonino lupinico. Jaz je tokrat nisem dodala, ker je pač nisem imela. Različico zdrobovega narastka brez ruma in rozin lahko najdete v tem blogu, objavljena je bila januarja tega leta.

Testo za narastke lahko pečemo, ali pa kot puding kuhamo v modelu na sopari. V prvem primeru so bolj rahli, v drugem bolj pudingasto kompaktni. Tretja možnost je peka zdroba najprej - v Gurmanu sem zasledila recept, ko zdrob z jajci najprej pečejo in ga po tem zalijejo s sladkorno mlečno raztopino. Nekako tako kot pri baklavah ali kadaifu, le da je tam s sladkorjem zmešana voda. Te možnosti še nisem poskusila, velja pa se vsekakor lotiti priprave enkrat tudi po tej poti.

120 g zdroba

4,5 dl mleka

ščepec soli
60 g masla

0,5 dl ruma

rozine

4 jajca

120 g sladkorja

vaniljin sladkor

sladkor v prahu

Rozine namočimo v rumu. Mleko zavremo, dodamo ščepec soli in vmešamo zdrob. Dodamo še maslo in ob stalnem mešanju kuhamo, dokler zdrob ni kuhan (odvisno od zdroba, za čas kuhanja poglejte na vrečko). Vmešamo še rum z rozinami in ohladimo. V ohlajeno maso s stepalnikom najprej vmešamo rumenjake, nato pa ročno še sneg stepen s sladkorjem in vaniljinim sladkorjem. Maso nalijemo v pomaščen pekač in pečemo 30 minut pri 180 stopinjah. Čas pečenja je sicer odvisen od velikosti pekača in količine mase, zato le bodimo tudi malo pozorni na dogajanje v pečici. Pečen narastek potresemo s sladkorjem v prahu in še toplega ponudimo. Ni pa nič narobe, če ga pojemo tudi kasneje. Pravijo, da je naslednji dan še boljši.

Mi smo ga uživali z jabolčnim kompotom.