Rožata

Rožata je tipična dalmatinska sladica, ki pa jo sicer težko najdete v njihovih gostilnah, ker je precej zamudna za pripravo, pa tudi pojesti jo je treba dovolj hitro, da še drži svoj prvotni izgled in obliko. Tudi tam, kjer jo imajo na jedilniku, je ne dobiš vedno. Enkrat so jo posebej zame pripravili v Vili Velebita na Silbi, sicer pa so jo svoj čas imeli v Adio Mare na Korčuli, pa tudi v Ljubljani, ko je še živela dvakrat preseljena dalmatinska konoba.

V Dubrovniku tej sladici rečejo rozata. Sicer pa jo najdemo tudi v Španiji in še kje drugje po Evropi pod imenom flan, v Franciji tudi kot crème caramel. To je vse v vodni kopeli (bain-marie) kuhana različica stepenih jajc in mleka, pri kateri je karamelna podlaga na dnu. Poznane pa so tudi različice, kjer je karamela zapečena na vrhu – krema catalana v Kataloniji, crème brûlée v Franciji ali Trinity Cream oziroma Cambridge burnt cream v Britaniji. Vsaka regija, ki pripravlja te jajčno karamelne sladice, si lasti njen izvor, nikjer ne najdem vira, ki bi opisoval, kdo bi bil resnično prvi. Pa saj gotovo tudi je tako, sladica pač je tradicionalna na več koncih.

Tale rožata je nastala izpod mojstrskih rok moje prijateljice, ki vsako poletje preživi počitnice v Dalmaciji. To je že druga njena, ki sem jo okusila in na podlagi dveh poskusov lahko rečem, da ji vedno uspe. In vedno je odlična. Kot običajno, ko po mojem blogu prenašam recepte drugih, ga bom pustila skoraj v originalu, da boste laže ujeli duha jedi. Ob predaji recepta mi je še zaupala, da ponavadi uporabi kakšno jajce manj. Namesto vaniljevega sladkorja pa je bolje uporabiti kar vaniljev strok. V mešanico lahko kaneš tudi malce rožne vode za kuhanje, sicer pa je dobro tudi brez nje.

1 l mleka,

300 g sladkorja,

7 jajc + 2 rumenjaka

2 vaniljeva sladkorja

malo naribane limonine lupine

Mleko skuhaš s sladkorjem. Rekla bi, da kuhaš le zaradi tega, da stopiš sladkor. Če imaš vaniljevo palčko oz. sredico se rado zgodi, da ostanejo drobne kepice, ki jih z metlico lahko raztepeš kolikor mogoče. Nekatere jedce motijo tudi limonini ostružki, zato lahko zaradi okusa sladkano mleko z vaniljo in limonco tudi precediš. Vse je stvar okusa in lahko tudi želje po izgledu rožate. V ohlajeno mleko dodaš še stepena jajca.

Rožata potrebuje pred peko svojo podlago – karamelno posteljico. Jaz karamelo pripravljam včasih kar samo s topljenjem sladkorja, če pa imam v hladilniku kaj smetane, pa v tekoči sladkor vmešam še malo le-te. Količine sladkorja nikoli ne merim, ampak vedno gledam v posodo in ocenim količino na oko, vendar dno posode v kateri se bo pekla, no kuhala rožata naj bo le prekrito s centimetrom karamele. Fino je, če je karamelne omakce, kaj več kot le za barvo.

Ko karamela že otrdi, lahko vliješ sladko mlečno-jajčno mešanico. Bolje je, če te mešanice ni več kot nekje 3 cm, ker je lepša na krožniku in tako izgleda bolj kot pita in ne torta.

Pečem jo na 180 stopinjah, nekje 25 ali raje 30 minut v vodni kopeli.

Sladica je dobra, če je dobro ohlajena, zato jo vedno pripravim en dan pred postrežbo in jo ohlajeno dodatno hladim v hladilniku.

Postrežeš jo obrnjeno, tako, da je karamela na vrhu. Ob zadnji pripravi sladice sem zraven postregla tudi stepeno smetano in gosti so bili navdušeni.