Včeraj je bil spet en čaroben večer na vasi nekje
pod dolenjskim hribovjem, v popolni kmečki hiški ob potoku, ki se vijuga tam
doli po vrtu. Vse je čarobno, okolica, notranjost, oprema, večerja in lastnica. V tem okolju smo bile popeljane v drugačen
svet ob vsakdana, poln prijateljstva in topline. K temu vzdušju je doprinesla
še force majeure, ki nam je odnesla
elektriko in prinesla migetajočo svetlobo sveč na mizi. Začele smo torej še z
lučjo in penino z rožno vodo, ki s svojim vabečim okusom pripravi vsa čutila na
popolno večerjo.
Nadaljevale pa z gamberi v kozarcu, lososom pečenemv papirju in škotskim krompirčkom. Čokoladni sufle je zaradi višje sile izostal.
Sicer velika škoda, ker bi gotovo zaokrožil večer, ki pa zaradi tega ni bil nič
manj popoln. Migetajoče vzdušje sveč, kozarček stomaklije, izbor čokoladnih
bonbonov in živahna hišna ljubljenka, so nadomestili tudi načrtovano sladico.
Po spodnji fotografiji bi sicer lahko sklepali, da smo zaužili tudi kakšne nore
gobice, vendar brez strahu – to so le omejitve mojega skromnega gospodinjskega
fotoaparata, ki je takole ujel zaključno scenerijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar