Brez kvasa. Z vinskim kamnom. Skrita želja, da bo
naš mladi kuhar ponovil podvig in še enkrat spekel kruh, se je uresničila. Bil
je enako odličen, za moj okus pa še nekoliko bolj sočen. Poskusite!
Kamut je sicer starodavni sorodnik pšenice. Zrna so
enake oblike, kot pri pšenici »durum«, le da so dvakrat ali trikrat večja. Kamut
ima večji delež beljakovin in mineralov kot pšenica, je pa tudi boljše prebavljiv.
Gojili so ga približno 4000 pred našim štetjem v Egiptu. Bojda je po uporabi v
egipčanski civilizaciji skrivnostno izginil vse do konca sedemdesetih let prejšnjega
stoletja, ko so odkrili neznano žitno zrno.
Pripravlja se enako kot tisti iz polnozrnate pirine moke. Za lažjo uporabo bom še enkrat prepisala podoben recept, ki sem ga v blog zapisala
že za pirin kruh.
500 g kamutove moke
15 g vinskega kamna (pecilni prašek)
1 mala žlička soli
1 mala žlička palminega sladkorja
0,5 l radenske
2 žlici olivnega olja
Iz vseh sestavin zamesimo testo, ki ga vlijemo v
pekač primerne oblike, ki smo ga prej obložili s pergamentnim papirjem. Testo
je namreč, v primerjavi z običajnim kvašenim, nekoliko bolj tekoče in lepljivo.
Če imamo samo globok pekač, si pomagamo tako, da s pergamentnim papirjem
naredimo pregrado med bodočimi štrucami kruha. Pečemo na 200 stopinjah eno uro.
Ni komentarjev:
Objavite komentar